Javna uprava



Yüklə 314,5 Kb.
səhifə4/6
tarix16.02.2017
ölçüsü314,5 Kb.
#8932
1   2   3   4   5   6

NEOKLASIČNE TEORIJE


(So sestavljene iz psiholoških in socioloških smeri)

PSIHOLOŠKE TEORIJE

Behaviorizem


Organizacijo proučujejo z vidika posameznika in njegovega ravnanja v organizaciji.

Tehnična načela ne pripeljejo vedno do želenih rezultatov.

V organizaciji, ki niso zgrajene na hierarhičnih načelih, se lahko dosežejo boljši rezultati

Gredo v smer individualizacije upravne in organizacijske problematike.

Človek je zapleteno psiho-fizično bitje, z lastnimi problemi, ki opredeljujejo njegovo obnašanje v organizaciji.
Teorije, ki se s tem ukvarjajo, se imenujejo behavioristične in imajo 2 osnovni izhodišči:


  • Individualna psihološka orientacija posameznika

  • Motivacija posameznika

Človekovo ravnanje motivira okolje v katerem živi.

Delavec ne reagira na vzpodbude avtomatično kot stroj, ampak nepredvidljivo, nepričakovano, kar pomeni, da na obnašanje in reagiranje ter delavno učinkovitost delavca vplivajo zadovoljstvo na delu, občutek varnosti in svobode, samostojnosti, solidarnosti v skupini ipd.

Motivacija je proces vzbujanja aktivnosti pri človeku in usmerjanje k določenemu cilju.
Ena pomembnih smeri je HUMAN RELATIONS, ki kritizira hierarhijo in razvije modele, ki niso hierarhični. Predstavnik in utemeljitelj te smeri je Elton Mayo. Pravi, da na produktivnost vplivajo bolj človeški vidiki kot fizični pogoji.
Teorije motiviranja pa predstavlja MASLOW in pravi: Človek ima potrebe in vsaka služi kot motivator.

Predstavi 5 potreb po hierarhičnem zaporedju:



  • Fiziološke (za preživetje)

  • Varnost

  • Družbene potrebe

  • Ugled (samozavedanje, sprejemanje strani drugih)

  • Samouresničitev


HERZBERG pa meni, da delovanje zaposlenih motivirajo 2 skupine faktorjev:

  • Higienski faktorji (delovno okolje, pogoji dela…)

  • Motivatorji (ugled, dosežki, odgovornost, osebna rast in razvoj…)

Če pogledamo, dejansko razvrsti Maslowove v skupini (prve tri spadajo pod higienske, drugi dve pa pod motivatorje)
McGREGOR razvije »Teorija X in teorijaY«:

  • Pri teoriji X gre za usmerjanje in nadzorovanje z izvajanjem avtoritete, ki je temeljni princip organizacije

  • Pri teoriji Y pa izhaja iz integracije (oblikovanje pogojev, v katerih lahko posameznik uresničuje svoje cilje v skladu s cilji organizacije)



Skupne značilnosti psiholoških teorij:


    1. Podjetje je tudi socialni oz. družbeni sistem, ki se izraža v obliki neformalne organizacije

    2. Posameznika motivirajo poleg ekonomskih tudi socialni in psihološki dejavniki

    3. Posameznik ni le racionalno bitje, ampak tudi emocionalno

    4. Obnašanje določajo občutki, stališča…

    5. Bistvenega pomena je neformalna skupina


POMANJKLJIVOSTI PSIHOLOŠKIH TEORIJ:

  • Zanemarjajo širši okvir organizacije, okolje organizacije

  • Precenjujejo vlogo človeškega dejavnika

  • Vloga konfliktov je ocenjena negativno


SOCIOLOŠKE TEORIJE

Proučevanje povezanosti organizacije z okoljem.

Nobena organizacija NI zaprt sistem in je nujno v interakciji s svojim okoljem.

Ljudje v organizaciji se morajo organizaciji prilagajati.

Poleg strukturalnih značilnosti poudarjajo, da je potrebno proučevati tudi odnose do drugih organizacij kot družbenih sistemov ter odnose med organizacijo in posamezniki, ki so njeni člani.

Vprašanje uveljavljanja in obstoja organizacije v okolju, ter vprašanje odnosov med ljudmi pri upravljanju v organizaciji.


Splošna teorija sistemov je teorija znotraj socioloških teorij in je usmerjena k celovitemu vseobsežnemu pristopu.

  • Pojavi se ker družboslovne teorije niso znale več komunicirati med sabo.

Podlaga za splošno teorijo sistemov pa je kibernetsko – informacijska teorija, ki je model upravljanja organizacij.



    1. Nov pogled na vsebino upravljalnega procesa kot na krožni informacijski proces

    2. Kibernetika je veda o optimalnem upravljanju kompleksnih sistemov

    3. 3 temeljni pojmi: sistem, informacijski input in feedback

    4. Sistem je skupina elementov, ki tvorijo neko celoto. Vrste sistemov v odvisnosti do okolja:

      • Odprti sistemiso odvisni od okolja, so nepredvidljivi in so družbeni sistemi

      • Zaprti sistemi – nedvisni od okolja, so predvidljivi in mehanski

Družbeni sistemi delujejo po neki matrici: INPUT - PREDELAVA - OUTPUT

Ta sistem je krožni in ga obdaja okolje.
Glavne značilnosti odprtih sistemov:


  • Težnja po ohranitvi sistema, obramba pred razkrojem (entropiji)

  • Kontingenčnost (naključnost)

  • Dinamika nasprotij (vendar se deli med sabo ne smejo preveč razlikovati)

Odprti sistemi so zelo spremenljivi, imajo različne funkcije in cilje, najbolj pa so spremenljivi ljudje.



Socialni temelji so:

  • Vloge – so standardizirani vzorci obnašanja, ki jih zahtevamo od določene osebe in so v funkcionalnem razmerju do naloge, ki jo je potrebno opraviti

  • Norme – so pričakovanja, izražena v obliki zahtev glede obnašanja nosilca posamezne vloge

  • Vrednote – so ideološka posploševanja, ki naj dajo zahtevanemu obnašanju moralno opravičilo.

Obstaja pa tudi vrsta podsistemov:



  • Tehnični/proizvodni – dejavnost v zvezi s predelavo

  • Vzdrževalni – menjava z okoljem (input, output)

  • Ohranjevalni – skrb za ustrezno ravnanje

  • Prilagojevalni – spremembam v okolju

  • Upravljalski – usklajuje, usmerja dejavnosti podsistemov in je iz 2 delov: Regulacija in struktura oblasti

Bistvo je v predelavi informacij, ki so lahko:



  • Aksiološke – informacije o ciljih

  • Metodološke – o sredstvih ali načinih doseganja ciljev

  • Faktološke – o dejanskem stanju


»feedback« je tok informacij znotraj sistema in teče v obratni smeri kot izvrševanje akcije; spremljanje akcije in možnost reagiranja, če cilj akcije odstopa od zastavljenega cilja.
Potek kibernetske akcije – je sklenjen krožni informacijski proces/sistem

  1. Določanje ciljev

Politična/institucionalna raven

V kibernetiki se imenuje »selektor«

Gre za sprejemanje zakonov


  1. Vodenje in usmerjanje

Instrumentalna izvršno-upravna raven

V kibernetiki se imenuje »transduktor«

Gre za podzakonske izvršilne predpise


  1. Neposredno uresničevanje

Tehnična raven

V kibernetiki se imenuje »efektor«

Gre za ravnanje po predpisih
Od tretje točke dalje se kot »feedback« vrne na prejšnje točke in tako ustvari krožni proces. Iz tega sistema je razvidno, da je uprava posrednik (na sredini) na instrumentalni ravni. Tehnična raven pa ni več raven upravljanja, vendar pa spad v proces upravljanja, ker ta tukaj ni končan, a se obrne v nasprotno smer (feedback).


Yüklə 314,5 Kb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4   5   6




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

gir | qeydiyyatdan keç
    Ana səhifə


yükləyin