1. temeljni postopki oživljanja odraslih zgodovina oživljanja



Yüklə 245,59 Kb.
səhifə1/3
tarix28.04.2017
ölçüsü245,59 Kb.
#16333
  1   2   3
1. TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA ODRASLIH
ZGODOVINA OŽIVLJANJA

• že v anti

nih

asih (vpihovanje življenja)



• 1956 – opisana prva prekinitev fibrilacije z elektri

nim tokom preko elektrod položenih na prsno steno (defibrilacija)

• 1960 – opisana zunanja masaža srca

• 1973 – množicno izobraževanje medicinskega osebja in laikov

• 1989 – ustanovljen Evropski reanimacijski svet (ERC) – usklajevanje z AHA (2000)
KAJ JE OŽIVLJANJE, KDAJ IN ZAKAJ OŽIVLJATI?

• Reševanje iz navidezne in klinicne smrti

• Oživljanje _ kadar je žrtev nezavestna, se ne odziva in ne diha normalno (sopenje, agonalno dihanje…)

• Življenje je dragoceno in je le eno

• Ko srce preneha biti, nastopijo usodne možganske okvare v nekaj minutah.
KDAJ NE OŽIVLJAMO?

• Poškodbe nezdružljive z življenjem

• Zadnja faza neozdravljive bolezni (!!!)
NAJPOGOSTEJŠI VZROK SMRTI PRI ODRASLIH OSEBAH

vzroki izven srca (možganska kap, zadušitev, sepsa, izkrvavitev, zastrupitev, utopitev …)


VERIGA PREŽIVETJA

• zgodnje prepoznavanje in klic

• zgodnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja

• zgodnja defibrilacija

• zgodnja dokoncna oskrba / oskrba po reanimaciji
CAS, KI JE POTEKEL OD TRENUTKA PRENEHANJA DIHANJA, ODLOCA O USPEHU ALI NEUSPEHU OŽIVLJANJA! VSAKA IZGUBLJENA SEKUNDA JE LAHKO ODLOCILNA (možnost preživetja pada za približno 10% vsako minuto)
PRISTOP K OŽIVLJANJU

VARNOST: reševalca in žrtve (promet, ogenj, eksplozija, nevarne snovi, zastrupitve s cianidi, CO, kisline, lugi, elektrika…)


OCENA ODZIVNOSTI PRIZADETEGA

nežno (poškodbe!) ga stresi za ramena in glasno vprašaj kako se pocuti

1. Ce se oseba odziva: V položaju v katerem smo ga našli, preverimo njegovo stanje, poišcemo pomoc (ce je to potrebno), poskrbimo, da ne bo izpostavljen nevarnostim.

2. Ec se ne odziva: Pokli

emo pomoc (nekoga, ki je v okolici)
SPROSTIMO DIHALNO POT

Nežno zvrni glavo nazaj in dvigni brado (z eno roko na celu zvrnemo glavo navzad, s prsti druge roke pod brado dvignemo brado navzgor)



SPROSTITEV DIHALNE POTI

Sum na poškodbe hrbtenice  modificiran trojni manever

Ustno votlino pregledamo za morebitne tujke samo v primeru, da z vpihi ne dosežemo zadostnega dviga prsnega koša. Iz ust odstranimo vse vidne tujke. Odstranimo tudi protezo (ce ni dobro pritrjena).

NIKOLI NE IŠCITE NA SLEPO (OTROCI) !!!

Aspiracija tekocine iz ust in žrela

OCENA DIHANJA Gledamo ali se dviga in spušca prsni koš

POSLUŠAMO ali slišimo dihanje

CUTIMO izdihan zrak na licu 10 sekun in hkrati tudi utrip na veliki vratni arteriji (a. carotis) ali na veliki arteriji na stegnu v dimljah (a. femoralis)


OCENA KRVNEGA OBTOKA

(CE STE PREPRICANI, DA TO LAHKO IZVEDETE!)

blazinice prstov narahlo položimo na arterijo in otipljemo utrip

Hkrati s preverjanjem dihanja 10 sekund

KADAR NISTE PREPRICANI, DELAJTE KOT DA NI!

ŽRTEV DIHA IN IMA UTRIP

položaj za nezavestne (stabilen bocni položaj - CE NI POŠKODBE HRBTENICE!)

+ poklicemo pomoc (112)

+ pacienta nadziramo ter ocenjujemo stanje

PACIENT NE DIHA, UTRIP IMA

• Izvajamo umetno dihanje 10 vpihov /min

• Po 1 min (10 vpihih) ponovno kontroliramo utrip

PACIENT NE DIHA IN NIMA UTRIPA

1. Pošljemo po pomoc Ce smo sami, najprej odhitimo po pomoc in šele nato zacnemo oživljati !

2. Zunanja masaža srca
DISPEČERSKI CENTER

NIKOLI ne smemo:

1. Prekiniti zveze, dokler nam to ne dovoli dispecer !

2. Prepirati se z dispecerjem - odgovarjaj na vsa vprašanja (minuta vs. minuta))

KLIC NA 112 oz. NMP

• Podatki o klicatelju (telefon oz. GSM)

• Kaj se je zgodilo?

• Podatki o kraju intervencije (tocen naslov, hišna številka, dovoz, ali bo kdo cakal, nevarnosti …)

• Število je naglo obolelih oz poškodovanih?

• Stanje naglo obolelih / poškodovanih (+ podatki)


ZUNANJA MASAŽA SRCA

Žrtev mora ležati na ravni in trdi podlagi!

Peta dlani ene roke na sredino prsnega koša

Položimo dlan druge roke na prvo in prepletemo prste obeh rok (ne pritiskamo na rebra...)

Nagnemo se nad žrtev in s stegnjenimi rokami pritiskamo pravokotno na prsnico vsaj 5 cm (ne vec kot 6)! Nato popustimo in ponovno pritisnemo stis : popustitev = 50 : 50. Hitrost izvajanja masaže = vsaj 100 /min (ne vec kot 120 /min). Med masažo rok ne odmikamo od površine prsnega koša. Po 30 stisih (naglas štejemo, ne vse!) damo 2 vpiha. Nato roki takoj položimo na prsnico. Kombiniramo umetno dihanje in zunanjo srcno masažo _ v vsakem primeru, ne glede na število reševalcev, pri odraslih v razmerju 30 : 2.
UMETNO DIHANJE

ALI MORAMO DATI VPIHE (npr. usta na usta)?

NE _

Ce nisi usposobljen ali ne želiš nuditi umetnega dihanja usta na usta (strah pred okužbo…)



Kako potem to izgleda?

_ Izvajajte samo zunanjo masažo srca s stisi prsnega koša

_ Masiramo neprekinjeno s frekvenco 100 stisov / min

_ V rednih presledkih preverjajte ali žrtev še diha normalno

_ 2 vpiha: opazujemo dvig prsnega koša (mora biti opazen), vpih traja 1 sekundo, obvezno moramo dati cas za izdih! NE porabimo vec kot 5s! Hitrim in forsiranim vpihom se izogibamo!

• Usta na usta (najuspešnejši nacin v prvi pomoci in hkrati najpreprostejši)

• Usta na nos

• Rocne metode _ NE IZVAJAMO!

• Uporaba medicinsko – tehnicnih pripomockov

• HIPERVENTILACIJA JE ŠKODLJIVA!


UMETNO DIHANJE USTA NA USTA

Medtem, ko odmaknemo usta od ust pacienta, morata njegova glava in spodnja celjust ostati v prvotnem položaju, da se lahko prsni koš spusti in iztisne zrak iz pljuc damo cas za izdih.

• Zacetni vpih ni dovolj ucinkovit, cuti se upor?

_preveri, ce je glava dovolj zvrnjena nazaj in brada dovolj dvignjena

_ponovno preveri usta in jih po potrebi ocisti ter odstrani vse vidne ovire

_ NIKOLI NE POSKUŠAMO DATI VEC KOT DVA VPIHA _ masaža srca (samo toliko vpihov kolikor je “možnosti”)


UMETNO DIHANJE USTA NA NOS

• Ce so poškodovana usta ali spodnja celjust

• Slaba stran: slabo prehoden ali zamašen nos

• Enak položaj glave kot pri usta na usta

• Z eno roko sp. celjust potisnemo navzpred in navzgor (spodnji zobje so pred zgornjimi, ustnice tesno stisnjene)

• Z drugo roko primemo pacienta za teme

• Zajamemo zrak in z usti objamemo nos ter vpihnemo zrak

• Pri izdihu moramo paziti, da so usta odprta!

• Hude poškodbe obraza, izbruhki in slina, zastrupitve …

• Nevarno in škodljivo pri poškodbah oprsja, trebuha

ROCNE METODE UMETNEGA

DIHANJA _ NE IZVAJAMO! in zgornjih udov!

• Metoda po Holger - Nielsenu (pacient na trebuhu)

• Silvestrova metoda – kombinacija z zunanjo masažo srca (pacient na hrbtu)


UPORABA MED.-TEH. PRIPOMOCKOV PRI UMETNEM DIHANJU

USTNO – ŽRELNI TUBUS

• Ali med oživljanjem stanje preverjamo?

NE (Izjema _ Dihanja ni, utrip je _ /1 min utrip)

• Kdaj lahko prekinemo z oživljanjem?

1. ko prispe služba NMP (nekdo drug bolje usposobljen)

2. ko žrtev kaže znake življenja (normalno dihanje, odpiranje oci, premikanje)

3. ko smo izcrpani

• Kaj ce zlomimo rebro(a)? _ nadaljujemo

• Bruhanje!!!

• Menjavanje reševalcev na 2 min

• Cim krajše pavze

Izjeme:
OŽIVLJANJE UTOPLJENCEV

• 5 zacetnih vpihov (kisik!)

• pri enem reševalcu: najprej 1 min TPO _ gremo po pomoc
NEVARNOSTI PRI OŽIVLJANJU

1. Varnost - splošno

2. Okužbe (TBC, Neisseria Meningitidis)

3. Zastrupitve (cianidi, žveplovodikovi plini, mocne kisline, lugi, organofosfati...)


1. VARNOST

SE NE ODZIVA  KLICI “NA POMOC”  SPROSTI DIHALNO POT  PREVERI DIHANJE IN UTRIP  NE DIHA, NI UTRIPA  KLICI 112

Pošlji nekoga alipojdi sam po AED

OŽIVLJAJ 30 : 2


TUJKI V DIHALIH

• so redko vzrok za nenadno smrt

• hrana (ribe, meso, perutnina)

• pogosto poleg price

• pomembno zgodnje prepoznavanje
PREPOZNAVANJE RESNOSTI

LAŽJA ZAPORA DIHALNIH POTI

“Se vam je zaletelo?” _ “Da!” Govori, kašlja, diha, pri zavesti

TEŽJA oz. HUJŠA ZAPORA DIHALNIH POTI

“Se vam je zaletelo?” _ “Ø” Ne more govoriti, lahko pokima, ne more dihati (lahko piska), tih oz. zamolkel kašelj, nezavest
UKREPI

Lažja zapora dihalne poti vzpodbujati h kašlju, nadzor

Težja zapora dihalne poti, 5 udarcev po hrbtu (back blows) - po

vsakem opazujemo ali je prislo do spremembe; 5 pritiskov na trebuh (abdominal thrusts) – pest na sredino med popek in žlicko ter mocno potisnemo navgor in navznoter

Nezavest: žrtev položimo na tla, na hrbet; aktiviramo službo NMP (112); zacnemo oživljati (TPO)
OCENI RESNOST ZAPORE

LAŽJE ZAPORE (ucinkovit kašelj); TEŽJA ZAPORA (kašelj ne pomaga)

NEZAVEST/ZAVESTEN

SPODBUJAMO KAŠELJ (nadzor pacienta!)

112

TPO: 5× udarec po hrbtu; 5× pritisk na trebuh; pregled pri zdravniku (pregled dihalne poti, pritisk na trebuh...)



2. AVTOMATSKA ZUNANJA DEFIBRILACIJA
KAJ JE FIBRILACIJA IN KAJ DEFIBRILACIJA?

• Ventrikularna fibrilacija (VF) je najpogostejša smrtno nevarna motnja ritma

• Brez oskrbe pocasi preide v asistolijo

• Defibrilacija je najbolj ucinkoviti nacin za prekinitev VF

• Uspešnost defibrilacije je pogojena s casom trajanja VF

• Prekordialni udarec??!

Normalni sinusni ritem

Ventrikularna tahikardija

Ventrikularna fibrilacija

Asistolija

Defibrilacija
ZAKAJ DEFIBRILACIJA?

• Hitra defibrilacija ima dokazan ucinek

• Vkljucena je v temeljne postopke oživljanja

• Vkljucena je v smernice oživljanja pri ERC

• Oseba, ki prva pride na kraj intervencije naj bi imela in uporabila defibrilator
VERIGA PREŽIVETJA”

• Zgodnji odziv

• Zgodnje izvajanje temeljnih postopkov

oživljanja

• Zgodnja defibrilacija

• Zgodnja dokoncna oskrba


CAS - URA HITRO TECE

Prepoznava srcnega zastoja 1 min

Klicanje reševalne službe 1 min

Aktivacija in izvoz reševalcev 1 min

Vožnja na mesto intervencije 4 min

Prihod do bolnika in defibrilacija 2 min

SKUPAJ 9 min
KDO UPORABLJA ZUNANJI AVTOMATSKI DEFIBRILATOR (AED)?

AED so razvili predvsem za reševalce, ki niso profesionalci:

• reševalci (nenujna reševalna vozila)

• gasilci

• policisti (prometna policija...)

• reševalci iz vode

• letalsko osebje (poleti cez ocean)

• varnostne službe

• GRS …


KAKO AED DELUJE?

• Analizira bolnikov EKG

• Preko racunalniškega algoritma spozna motnjo ritma, ki jo je potrebno defibrilirati (napaka ali zloraba ni možna)

• Opozori uporabnika - “SHOCK” ali “NO SHOCK”

• Defibrilira ventrikularne fibrilacije in ventrikularne tahikardije brez tipnih pulzov

• Glasovna navodila so enostavna in jasna

• Baterije ni potrebno polniti 2 - 4 leta

• Aparat se ob uporabi vedno testira sam in prakticno ne potrebuje vzdrževanja

• V primeru okvare nas aparat alarmira
PREDNOSTI AED

• Reševalcu ni potrebno poznavati motenj srcnega ritma

• Defibrilacijo lahko izvajajo tudi uporabniki brez izkušenj oz. z manj izkušnjami

• Defibrilacija je zelo enostavna in varna

• Skrajša se cas vrnitve v normalni srcni ritem

• Poveca se možnost preživetja

• Aparat je majhen in lahek

• Cena aparata je dostopna

AED algoritem (glej slajde )

• Ce nimamo AED _ izvajamo zunanjo masažo srca...

• Ko AED namestimo na pacienta, sledimo glasovnim oz. pisnim navodilom na zaslonu
NAMESTITEV ELEKTROD

Antero - lateralni položaj elektrod; Antero - posteriorni položaj elektrod (majhni otroci)


NAMESTITEV ELEKTROD

Pravilna namestitev elektrod poveca kolicino toka, ki gre skozi ventrikle in s tem tudi uspešnost defibrilacije.

Kam ne smemo namestiti elektrod?!
VARNOST PRI DELU Z AED

• AED prikljucimo samo na osebo, ki je nezavestna, ne diha spontano in je brez utripov srca oz. ni posrednih znakov krvnega obtoka

Vedno moramo preveriti, da se nihce ne dotika bolnika

• Preveriti moramo, ce so elektrode dobro namešcene na bolnikova prsa

• Tik pred defibrilacijo moramo iz bolnikove neposredne bližine odstraniti kisik (dihalni balon…)
AED IN OTROCI

• Do 1. leta starosti ??! _ evidentno, otroške elektrode

• Od 1. leta starosti do pubertete

• pri nekaterih aparatih moramo namestiti posebne redukcijske elektrode

• pri drugih, aparat sam zazna pediatricne elektrode, ki smo jih priklopili in zreducira energijo

defibrilacije

• Od zacetka pubertete naprej žrtev obravnavamo enako kot odraslo osebo redukcijske elektrode

3. TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA DOJENCKA IN OTROKA
OBDOBJA

• Novorojencek _ neposredno po rojstvu

• Dojencek _ do 1. leta starosti

• Mali otrok _ od 1. leta do pubertete (sekundarni spolni znaki!)

• Veliki otrok _ od pubertete naprej = odrasel clovek
KDAJ OBVEŠCATI KADAR JE EN SAM REŠEVALEC

Najprej 1. minuta TPO in šele nato aktivacija NMP (možnost je tudi, da otroka nesemo)

Pri otrocih do pubertete in pri vseh ostalih, ne glede na starost, pri utopitvah, poškodbah in zastrupitvah
Kadar je vec reševalcev:

1. reševalec oživlja,

2. aktivacija

IZJEME: Takoj obvešcamo in šele nato zacnemo oživljati:

• ce smo prica, da se otrok nenadoma zgrudi (brez razloga),

• ce vemo, da ima otrok srcno bolezen,

• poškodbe z elektriko,

• pri starejših otrocih (od pubertete naprej)


ZASTOJ SRCA PRI OTROCIH IN DOJENCKIH

• Vecina srcnih zastojev zaradi hipoksije

• Motnja ritma – bradikardija _ asistolija

• Fibrilacija ventriklov in ventrikularna tahikardija brez pulza _ zelo redko


VARNOST

• Lastna varnost in varnost pacienta(ov)

• Osebna zašcita (rokavice, maska…)

• Nevarnost požara, naleta vozil, nevarne snovi oz. zastrupitev…


ZAVEST (ODZIVANJE)

• Ali otrok odgovarja na našo stimulacijo?

• Eno roko damo na celo, z drugo ga primemo za roko in jo stresemo ali ga pocukamo za lase (= taktilna stimulacija)

• Hkrati glasno poklicemo otroka po imenu, mu ukažemo naj vstane, vprašamo kako je… (= verbalna stimulacija)

• Nikoli ne stresaj otroka

Ce otrok odgovarja ali se premika: ostane naj v položaju v katerem ste ganašli (ne sme biti v nevarnosti oz. ogrožen!). Preverite njegovo stanje in poklicite pomoc, ce je to potrebno, redno preverjajte njegovo stanje

Ce otrok NE odgovarja ali se premika: ostanemo ob otroku, klicemo pomoc – ''Na pomoc...”
DIHALNA POT

• Sprostiti dihalno pot!

• zvrnemo glavo in dvignemo brado (“head tilt – chin lift”)

• dvig celjusti - pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice (“Jaw – Thrust manoeuvre” _ modificiran trojni manever)

• Pregled dihalne poti
Dojencek: nevtralni položaj

Vecji otroci: potrebna vecja ekstenzija, “sniffing” position

• Preglej dihalno pot

• Ne odstranjuj tujka, ce nisi preprican, da ga boš lahko odstranil (poškodba ust, popolna zapora…)!


DIHANJE

Preveri dihanje (glej, poslušaj, cuti) 10 sekund

Ce ugotovimo dihanje - otrok diha normalno  tudi utrip je potem sigurno prisoten:

• Ce ni suma na poškodbo hrbtenice, obrni otroka v stabilni bocni položaj (“recovery

position”)

• Redno preverjaj dihanje in stanje! Ce ne ugotovimo dihanja oz. je dihanje agonalno (neredno, nepravilno): damo 5 zacetnih vpihov, vsak vpih naj bo pocasen in traja pribl. 1 - 1.5 sek. Med vpihovanjem skušamo opaziti kakršenkoli odgovor na naš poskus (kašelj...). Pošlji po pomoc (klic na 112 – ce si sam, najprej 1 min oživljaj, razen pri izjemah)


Tehnike vpiha:

-Usta na nos in usta (dojencki)

-Usta na usta (otroci starejši od 1. leta)
Pomembno!

• Prilagoditi moc in volumen vpiha velikosti oz. starosti otroka

• Opazovati dviganje in spušcanje prsnega koša pri vsakem vpihu in izdihu. Ce ne moremo dati ucinkovitega vpiha
Zapora dihalne poti ???

• Odpri otrokova usta in poskusi odstraniti morebitno vidno oviro (ne na slepo!)

• Preveri ali si pravilno sprostil dihalno pot (poskusi tudi trojni manever)

• Ucinkovit vpih ne poskušaj dati vec kot 5× – nato pojdi na masažo srca (samo tolikokrat poskusimo, kolikor je danih možnosti).


UTRIP

(CE STE PREPRICANI, DA TO LAHKO IZVEDETE!)

• Ugotoviti delovanje oz. zastoj srca

• ZDRAVSTVENI DELAVCI _ ucinkovit centralni utrip (a. brachialis oz. a. carotis)

• LAIKI _ posredni znaki krvnega obtoka (gibanje, kašelj, stokanje…)!!!

• 10 sekund

• VSI: Najprej ugotavljamo posredne znake krvnega obtoka
(PRI OTROCIH BOLJ ZANESLJIVO!)

Dojencki


• A. Brachialis

+ A. Femoralis

Majhni otroci

• A. Carotis

+ A. Femoralis
Ce utrip ugotovimo oz. so prisotni posredni znaki krvnega obtoka (dihanja ni):

• Nadaljujte z dajanjem umetnega dihanja dokler otrok sam ne zacne ucinkovito dihati

• frekvenca vpihov pri dojencku 12 - 20 / minuto

• frekvenca vpihov mali otrok 12 / minuto

• redno preverjajte prisotnost utripa na 1 min!

Ce ugotovimo, da je utrip odsoten ali prepocasen (pod 60/min) in ni znakov dobre perfuzije oz. niste o vsem tem prepricani  zunanja srcna masaža + umetno dihanje

• Otroka damo ležati na hrbet na ravno trdo podlago (podložen trup)

• Glava naj bo v položaju, ki zagotavlja prehodno dihalno pot


KAKO OŽIVLJAMO OTROKA IN DOJENCKA

• Oživljajte v razmerju 15 : 2 (vsaj dva reševalca od katerih je vsaj eden izkušen) oz. 30 : 2 kadar oživljate sami (za laike to velja vedno )

• Novorojencki 3 : 1

• Frekvenca masaže je vsaj 100 /min (ne vec kot 120 / min)

• Globina masaže je vsaj 1/3 globine prsnega koša (pribl. 4 cm dojencki, 5 cm otroci)

• Pritisk : popušcanje = 50 : 50


ZUNANJA MASAŽA SRCA

Mesto masaže je na spodnji tretjini prsnice (en prst nad “žlicko”)

Dojencki:

-Ce je en sam reševalec: tehnika masaže z dvema prstoma.

-Ce sta dva reševalca: tehnika masaže s palcema in objemom prsnega koša

Mali otroci (od 1. leta do pubertete): Tehnika s “peto” ene roke (ce je otrok vecji lahko tudi z dvema rokama – ocenimo glede na velikost, težo... otroka).

Vecji otroci (od pubertete naprej): Tehnika s pomocjo obeh rok, kot pri odraslih, razmerje

vedno 30 : 2


KOLIKO CASA OŽIVLJAMO?

1. Do prihoda ekipe NMP

2. Dokler otrok ne zacne kazati znakov življenja (spontano dihanje, utrip, gibanje, stokanje)

3. Dokler nismo izcrpani


TUJKI V DIHALIH

pri dojenckih in otrocih


PREPOZNAVANJE RESNOSTI

Razlogi: Hrana, manjše igracke...


LAŽJA ZAPORA DIHALNIH POTI: Joka oz. odgovarja na vprašanja, glasen kašelj, pred kašljem zajame sapo, pri zavesti.

TEŽJA oz. HUJŠA ZAPORA DIHALNIH POTI: Ne more dajati glasov oz. govoriti, tih zamolkel

kašelj, nezmožnost dihanja, modrikavost, znižanje stopnje zavesti.

UKREPI

Lažja zapora dihalne poti: spodbujati h kašlju, nadzor

Težja zapora dihalne poti: 5 udarcev po hrbtu (back blows) - po vsakem opazujemo ali je prišlo do spremembe

A: 5 pritiskov na trebuh (abdominal thrusts) otroci > 1 leto

B: 5 pritiskov na prsni koš (chest thrusts)

Dojencki (do 1. leta):

1 Udarec po hrbtu (Back blow)

2A Pritisk na prsni koš (Chest thrust) – dojencki

2B Pritisk na trebuh (Abdominal thrust) - otroci > 1 leto
Nezavest: žrtev položimo na trda in ravna tla na hrbet; aktiviramo službo NMP

sprosti dihalno pot in preveri za tujke v ustih (ne na slepo!), 5 vpihov; zacnemo oživljati (TPO) - brez tipanja pulza


OCENI RESNOST ZAPORE

LAŽJA ZAPORA (lahko kašlja)

VZPODBUJAMO KAŠELJ (nadzor pacienta!)

TEŽJA ZAPORA (kašelj ne pomaga)

NEZAVEST ZAVESTEN

112


5× pritisk na prsni

koš (dojencki)



4. ZACETNI POSTOPKI OŽIVLJANJA ODRASLIH
VARNOST

Varnost reševalca in žrtve:

• osebna zašcitna oprema

• promet


• ogenj, eksplozija

• nevarne snovi (zastrupitve s cianidi, CO, kisline, lugi...)

• elektrika…
ZAVEST/ODZIVNOST

Žrtev nežno (poškodbe!) stresemo za ramena in glasno vprašamo kako se pocuti (taktilna in verbalna stimulacija)


Oseba se odziva:

• pustimo ga v položaju v katerem smo ga našli

• preverimo njegovo stanje

• kisik, I.V. pot, monitor...

• poišcemo pomoc

• poskrbimo, da ne bo izpostavljen nevarnostim.


Oseba se NE odziva:

• Poklicemo pomoc (“NA POMOC!”)

• Bolnika obrnemo na hrbet
DIHALNA POT

zvrni glavo in dvigni brado z eno roko na celu zvrnemo glavo navzad, s prsti druge roke pod brado dvignemo brado navzgor)


Tujki: Iz ust odstranimo vse vidne tujke (hrana...). Odstranimo tudi protezo (ce ni dobro pritrjena, drugace ne).
DIHANJE

Ocena dihanja

GLEDAMO ali se dviga in spušca prsni koš

POSLUŠAMO ali slišimo dihanje

CUTIMO izdihan zrak na licu

10 sek
UTRIP

Ocena 10 sek
ISTOCASNO S PREVERJANJEM DIHANJA: Utrip na veliki vratni arteriji (a. carotis) ali na veliki arteriji v dimljah (a. femoralis)  prste narahlo položimo na arterijo in otipljemo utrip

LAIKI - posredni znaki



PRISOTNA UTRIP IN DIHANJE

Pacienta namestimo v položaj za nezavestne (stabilen bocni položaj) CE NI POŠKODBE HRBTENICE!

Zdravniški pregled, kisik, I.V. pot, monitor...

• Izvajamo umetno dihanje 10 vpihov /min

• Po pribl. 1 min (10 vpihih) ponovno kontroliramo utrip

• Samo kadar smo prepricani, da ima bolnik krvni obtok (utrip, znaki življenja, normalna kapilarna polnitev, tople in dobro prekrvavljene okoncine)

NI DIHANJA, NI UTRIPA

• Pošljemo po pomoc (ZDRAVNIK) - ce si sam, takoj pojdi po opremo

• Zunanja masaža srca in predihavanje (umetno dihanje)  ne glede na število reševalcev, pri odraslih v razmerju 30 : 2
ZUNANJA MASAŽA SRCA

Mesto masaže je na sredini prsnega koša (peta dlani!). Položimo dlan prve roke na drugo in prepletemo prste obeh rok, da ne pritiskamo na rebra. Nagnemo se nad žrtev in s stegnjenimi rokami pritiskamo pravokotno na prsnico pribl. vsaj 5 cm globoko (NE vec kot 6 cm).

Stis : popustitev = 50 : 50

Hitrost izvajanja masaže = vsaj 100 /min (NE

vec kot 120 /min)

Med masažo rok ne odmikamo od površine prsnega koša.

Po 30 stisih (naglas štejemo, ne vse!) damo 2 vpiha. Nato roki takoj položimo na prsnico. Kombiniramo umetno dihanje in zunanjo srcno masažo _ v vsakem primeru, ne glede na število reševalcev, pri odraslih v razmerju 30 : 2.
UMETNO DIHANJE

2 vpiha: opazujemo dvig prsnega koša (mora biti opazen), vpih traja 1 sekundo,

obvezno moramo dati cas za izdih (KISIK!).

• Usta na usta (najuspešnejši nacin v prvi pomoci in hkrati najpreprostejši)

• Usta na nos

• Rocne metode - izjemne okolišcine zastrupitve, obsežne poškodbe obraza…)  JIH VEC NE IZVAJAMO!

• Uporaba medicinsko - tehnicnih pripomockov

• ponovno preverimo, ce je glava dovolj zvrnjena nazaj in brada dovolj dvignjena

• ponovno preverimo usta in jih po potrebi ocistimo ter odstranimo vse vidne ovire

Zacetni vpih ni dovolj ucinkovit ali celo cutimo upor - kaj naredimo?

Vedno lahko damo samo toliko vpihov, kolikor imamo na voljo možnosti. V primeru, da nismo uspešni, nadaljujemo z masažo.


Yüklə 245,59 Kb.

Dostları ilə paylaş:
  1   2   3




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

gir | qeydiyyatdan keç
    Ana səhifə


yükləyin