Januar 2014, 5/76. letnik cena V redni prodaji 5,00 eur


Ponavljanje uhajanja zraka v prsni koš je



Yüklə 0,52 Mb.
Pdf görüntüsü
səhifə3/4
tarix28.04.2017
ölçüsü0,52 Mb.
1   2   3   4

Ponavljanje uhajanja zraka v prsni koš je 

v večini primerov mogoče preprečiti le 

operativno

V  primeru  ponavljajočih  se  pojavov  spon-

tanega  pnevmotoraksa  se  je  uveljavilo  ope-

rativno  zdravljenje  s  torakoskopijo  ali  to-

rakotomijo.  Torakoskopija,  imenovana  tudi 

VATS  (video-assisted  thoracoscopic  surge-

ry), je operativni postopek, pri katerem se v 

plevralno votlino običajno skozi tri vstopna 

mesta  vstavi  kamero  ter  kirurška  orodja. 

Bolj invazivna operativna metoda pa je to-

rakotomija, kjer se prsni koš povsem odpre. 

Pri obeh metodah je poglavitna odstranitev 

poškodovanega  oziroma  patološko  spreme-

njenega  pljučnega  tkiva,  ki  znova  in  znova 

povzroča vdiranje zraka v plevralni prostor. 

Povsem preventivno se skupaj s torakosko-

pijo  ali  torakotomijo  izvaja  še  kemična  ali 

mehanska  plevrodeza,  najpogosteje  v  pri-

merih,  ko  se  operira  zgornji  del  pljučnega 

krila  (apeks),  ki  je  pri  primarnem  sponta-

nem  pnevmotoraksu  najpogostejše  mesto 

nastanka subplevralnih mehurčkov. Tako se 

del  pljuč,  ki  mu  je  bilo  poškodovano  tkivo 

odstranjeno,  zaraste  z  umetno  razdraženo 

ter nekoliko poškodovano in krvavečo popr-

snico oziroma plevro. To nam omogoča, da 

se  pljučno  krilo  niti  v  zelo  redkem  slučaju 

pooperativne  ponovitve  spontanega  pnev-

motoraksa  ne  more  sesesti,  saj  je  pritrjeno 

na  notranjo  steno  oziroma  »svod«  prsnega 

koša. Metodo plevrodeze je mogoče izvesti 

tudi  brez  operacije,  pri  čemer  v  plevralni 

prostor po drenu vbrizgnemo bolnikovo la-

stno kri ali različne kemične snovi (običajno 

smukec),  ki  povzročijo  vnetno  reakcijo  na 

popljučnici in poprsnici ter njuno zlepljenje.



K splošni preventivi sodita le pravilno in 

pravočasno prepoznavanje in ozaveščenost

Medtem  ko  o  umetnem  pnevmotoraksu 

pravzaprav  ne  slišimo  več  in  je  le  še  stvar 

preteklosti,  bo  pojav  spontanega  pnevmo-

toraks  vsaj  v  bližnji  prihodnosti  še  vedno 

prisoten  v  naši  družbi.  Čeprav  je  epidemi-

ološko gledano primarni spontani pnevmo-

Slika 6: 

Primer naprave za torakalno drenažo. 

Vir: http://www.rauchemedical.com/bs/sistemi-za-drenazu/aparati-za-

torakalnu-drenazu/torakalna-drenaza-sa-jednom-posudom-simple-plus.

proteus januar 2014.indd   210

3/16/14   8:02 PM


211

Nepredvidljivi spontani pnevmotoraks • 

Medicina


toraks dokaj redek, se ne da prav dobro na-

povedati, pri kom je njegova verjetnost večja 

in  pri  kom  manjša,  saj  subtilnih  pljučnih 

sprememb,  kot  so  subplevralni  mehurčki, 

ni možno zlahka prepoznati. Te spremembe 

so  vidne  le  z  računalniškim  tomografskim 

slikanjem pljuč, ki pa se ne izvaja v preven-

tivne  namene.  Zato  se  večkrat  pojavi  po-

polnoma nepričakovano, pri čemer se lahko 

zaradi  podobnih  znakov  hitro  zamenja  za 

kakšno  drugo  akutno  stanje  v  prsnem  ko-

šu. Statistično si lahko do neke mere poma-

gamo  z  dejstvom,  da  se  večinoma  pojavlja 

pri  mlajših  moških  astenične  postave.  Ne-

varnost nastanka sekundarnega spontanega 

pnevmotoraksa  je  lažje  napovedati,  saj  je 

odvisna  od  obsega  patoloških  sprememb  v 

pljučih.  V  določenih  primerih,  kjer  gre  za 

dedne  bolezni,  si  lahko  pomagamo  tudi  z 

genetskimi analizami.

Četudi vemo, da verjetnost nastanka spon-

tanega  pnevmotoraksa  obstaja,  nikakor  ne 

moremo enostavno določiti, v kakšni situa-

ciji, pri kakšnem gibu, v kakšnem položaju 

ali v katerih okoliščinah je nevarnost njego-

ve sprožitve največja, saj je spremenljivk, ki 

vplivajo na sprožitev (iniciacijo) tega pojava, 

preprosto  preveč.  Razvije  se  namreč  lahko 

kjerkoli in kadarkoli, kar je zelo nepraktič-

no. Poleg tega pa, v nasprotju s pričakova-

nji, do pnevmotoraksa pride najpogosteje v 

mirovanju  in  ne  pri  fizični  aktivnosti.  Za-

radi vsega naštetega je za zdaj še težko go-

voriti o kakršnih koli preventivnih ukrepih, 

ki bi zmanjšali pojavnost te vrste pnevmoto-

raksa v populaciji. Ostane nam le ozavešča-

nje ljudi o tem akutnem pojavu, kar je tudi 

pomembno. Kljub temu, da spontani pnev-

motoraks  sam  po  sebi  ne  pomeni  posebne 

grožnje, sta zaradi stalno navzoče možnosti 

razvoja smrtno nevarnega tenzijskega pnev-

motoraksa ključnega pomena hitra in zane-

sljiva  prepoznava  ter  takojšna  napotitev  na 

urgentni oddelek. 



Zahvala

Za spodbudo, pomoč in podporo pri nasta-

janju  članka  se  iskreno  zahvaljujem  men-

torici  prof.  dr.  Zvonki  Zupanič  Slavec,  dr. 

med., in recenzentu, specializantu torakalne 

kirurgije Mihi Zavrlu. 



Viri/literatura:

AhËan, U., in sod., 2007: 

Prva pomoË, priroËnik s praktiËnimi 

primeri. Ljubljana: RdeËi križ Slovenije. 

Childerhose, Ross K., 1936:

 Pneumothorax Treatment of 

Tuberculosis, A Clinical and Roentgenological Evaluation.

Radiology, 27 (6): 741-748. Dosegljivo na: http://radiology.rsna.



org/content/27/6/741.extract#. Pridobljeno: 10.9.2013.

Jelatancev, A., Grmec, ©., 2005:

 Spontani pnevmotoraks kot 

vzrok boleËine v prsnem košu pri mlajših osebah. Urgentna 

medicina, Izbrana poglavja, 223-225.



Prosen, G., Grmec, ©., 2010:

 Spontani pnevmotoraks pri 

adolescentu, Urgentna UZ diagnostika. XX. sreËanje 

pediatrov in VII. sreËanje medicinskih sester v pediatriji, 



55-57.

Randall, B. Graham, in sod., 2005:

 Nonsense Mutations 

in Folliculin Presenting as Isolated Familial Spontaneous 

Slika 7: 

VeËji subplevralni 

mehurËek, viden pri torakoskopiji 

(postopku VATS).

Vir: http://cirugiadetorax.

org/2012/02/08/blebs-bullae-and-

spontaneous-pneumothorax/. 

proteus januar 2014.indd   211

3/16/14   8:02 PM


212 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Medicina

 •

 

Nepredvidljivi spontani pnevmotoraks

Kristalografija

 •

 

Razvrščanje kristalov po njihovih oblikah 



Pneumothorax in Adults. American Journal of Respiratory 

and Critical Care Medicine, 172: 39-44.



Skavlem,  John H., 1950:

 The Present-Day Usage of 

Pneumothorax in Treatment of Pulmonary Tuberculosis, 

California Medicine, 73 (6): 569-572. Dosegljivo na: http://



www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1520736/. Pridobljeno: 

10.9.2013.

Sok, M., Mikulecky, M., Eržen,  J., 2001:

 Onset of 

spontaneous pneumothorax and the synodic lunar cycle. 

Medical Hypotheses, 57 (5): 638-641.



http://ghr.nlm.nih.gov/condition/primary-spontaneous-

pneumothorax.

http://www.lung.ca/tb/tbhistory/treatment/pneumo.html.

Omar Alhady,

 rojen 9. decembra leta 1993 v Ljubljani, je 

študent drugega letnika medicine na Medicinski fakulteti 

v Ljubljana. Že zgodaj ga je navdušilo raziskovalno delo 

in naravoslovne vede, še posebej fizika in kemija, katerih 

prepletenost in soodvisnost ga zelo zanimata. V prostem 

Ëasu rad igra klavir, se ukvarja s športom (veË kot deset let 

je treniral gimnastiko). PriËujoËi Ëlanek, ki je bolj kliniËne 

narave, se je odloËil napisati zaradi osebnih izkušenj na tem 

podroËju, ki je med ljudmi dokaj slabo poznano.

V  prvih  dveh  nadaljevanjih  smo  opisali  si-

metrijske  lastnosti  eno-  in  dvoštevnih  mi-

neralov,  ki  predstavljajo  slabi  tretjini  vseh 

znanih mineralov, hkrati pa le eno četrtino 

od vseh simetrij s števnostmi med 1 in 6. V 

tem nadaljevanju bomo pregledali trištevne 

minerale, katerih kristali so zaradi višjih si-

metrij pogosto bogatejši s kristalnimi liki in 

imajo posledično več kristalnih ploskev. 



Trištevni minerali n = 3

Pogled  vzdolž  glavne  trištevne  osi  razkrije 

dva  značilna  tipa  presekov,  od  katerih  je 

prvi trikotni, drugi pa šesterokotni. Zadnji 

nas  utegne  zmesti,  saj  vendar  ne  govorimo 

o šestštevnih mineralih. Pri mineralih s še-

sterokotnim presekom moramo zato najprej 

preveriti še nekatere druge podrobnosti, kot 

so terminalne ploskve, njihova progavost in 

Razvrščanje kristalov po njihovih oblikah 

(tretji del)

Mirjan Žorž

proteus januar 2014.indd   212

3/16/14   8:02 PM


213

Razvrščanje kristalov po njihovih oblikah  • 

Kristalografija

vicinalne ploskve ter figure jedkanja. V pri-

meru trištevnih mineralov bomo vedno opa-

zili  trištevni  vzorec  (risba  12).  Pri  trištev-

nih mineralih velja še pravilo, da ne morejo 

imeti ravnine simetrije, ki je pravokotna na 

glavno  trištevno  os.  Zaradi  tega  je  najvišje 

možno  število  enakih  ploskev  kristalograf-

skega lika 12, ki ustreza skalenoedru.

V tej skupini je nekaj zelo razširjenih mine-

ralov,  kot  so  karbonati  na  čelu  s  kalcitom, 

dolomitom  in  sideritom  ter  korund  in  he-

matit.


Slika 11: 

Kristal kalcita je 

prirašËen na kremenovem 

kristalu, oba pa obrašËajo 

še drobni kristali 

pirita. Oblika kristala 

je enostavna, ker je 

omejen samo s ploskvami 

negativnega položnega 

romboedra {012}, zato je 

kristal splošËen. Vidna je 

glavna trištevna os. Rahla 

progavost na ploskvah je 

nastala zaradi menjavanja 

ploskev likov negativnega 

in pozitivnega romboedra. 

Premer kristala je 26 

milimetrov. Rudnik TrepËa, 

Stari trg pri Kosovski 

Mitrovici na Kosovu.  

Foto: Mirjan Žorž.

Risba 12: 

Najbolj znaËilni liki kristalov kalcita, ki ima sicer najvišjo trištevno simetrijo, so skalenoeder 

k, romboeder r in prizma 

d. Ob prevladi skalenoedra se razvijejo skalenoedrski kristali (A), ki so lahko na terminacijah nekoliko modificirani z majhnimi 

ploskvami pozitivnega romboedra 

r+. »e so najbolj razvite ploskve romboedra r+, ki so po robovih nekoliko odrezane z majhnimi 

ploskvami negativnega romboedra 

r-, je kristal romboedrske oblike (B). Pogosti so kristali prizmatske oblike, ki jih omejujejo 

ploskve prizme 

d, ker pa ploskve prizme ne zaprejo kristala, se jim mora pridružiti še kakšen lik. Zelo pogosto je to negativni 

romboeder 

r- (C). Pri nas najbolj razširjena oblika kalcitovih kristalov so splošËeni romboedri, ki so omejeni le s ploskvami 

negativnega romboedra 

r- (D). V spodnji vrsti so prikazani ustrezni trištevni preseki, ki imajo vsi šestštevni obris, vendar vsak 

vsebuje le trištevni vzorec ploskev. Vsi kristali imajo tri ravnine simetrije, ki so vzporedne z glavno troštevno osjo, nimajo pa 

ravnine simetrije, ki je pravokotna nanjo. 

Risba: Mirjan Žorž.

proteus januar 2014.indd   213

3/16/14   8:02 PM


214 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Kristalografija

 •

 

Razvrščanje kristalov po njihovih oblikah 



Slika 12: 

Ta kristal kalcita 

omejuje šest ploskev prizme, 

zato ima na videz šestštevno 

simetrijo. Terminalna ploskev 

je rahlo izboËena zaradi 

sekundarne rasti, pri kateri so 

se razvile nove ploskve, ki so 

prekrile ploskve primarnega 

kristala. V sredini se še vidi 

trikraki obris primarnega 

kristala, okoli njega pa se je 

razvil svetleje obarvani vzorec, 

ki ima obliko trikrake zvezde. 

Te podrobnosti razkrijejo, da 

je prava simetrija trištevna 

holomorfija. Kristal meri 66 

milimetrov v premeru. Ping Wu 

na Kitajskem. 

Foto: Mirjan Žorž.

Slika 13: 

»adovec je barvni razliËek kremena, ki najraje raste v razpokah alpskega tipa. Tudi pri nas jih je nekaj. Tale primerek 

je z vrha Piz Ganaresch v kantonu Grischun v ©vici. Kristali kremena tega tipa imajo razvite ploskve trapezoedrov, ki nam 

omogoËajo doloËitev njihove orientacije. Trapezoeder je svetla trikotna ploskev na levem kristalu, ki je na njegovi desni strani, 

zato ima kristal desno orientacijo. Kristal ne desni pa ima razvito ploskev levega trapezoedra in temu ustrezno orientacijo. Na 

sredinskem kristalu najdemo drobno ploskev desnega trapezoedra tik pod svetlo ploskvijo romboedra. Tudi na ležeËem kristalu 

je razvita drobna ploskev levega trapezoedra. Vsi kristali so nekoliko motni na terminalnih ploskvah, ker so rahlo prekriti s 

sivkastimi kristali klorita. Velikost kopuËe je 60 x 46 milimetrov. 

Foto: Mirjan Žorž.

proteus januar 2014.indd   214

3/16/14   8:02 PM


215

Razvrščanje kristalov po njihovih oblikah  • 

Kristalografija



Risba 14:

 Dravit, ki je prikazan na 

risbi, je turmalinov razliËek. Kristal 

ima neizrazito hemimorfno simetrijo. 

Zgornja terminacija se od spodnje 

razlikuje le po dodatnih ploskvah 

piramide 

s

3

. Morfologijo kristala 

najbolj opredeljujejo ploskve prizem 

d

1

 in 

d

2

, ki jih zapirajo ploskve 

zgornje piramide 

s

1

 in spodnje 

piramide  . Risba B prikazuje 

zgornjo, risba C pa spodnjo 

terminacijo kristala.  

Risba: Mirjan Žorž.

Risba 13: 

Kristali kremena nimajo nobene ravnine simetrije, 

imajo pa tri dvoštevne osi, ki so pravokotne na glavno 

trištevno os. VeËinoma so prizmatske oblike, ker imajo 

najbolj razvite ploskve prizme 

d. Terminacije zapirajo bolj 

razvite ploskve pozitivnega 

r+ in manj razvite ploskve 

negativnega romboedra 

r-. Najbolj znaËilne so ploskve 

trapezoedra, ki imajo desno orientacijo 

x' (A) ali levo 

orientacijo 

'x (B). Kakorkoli obraËamo kristal s to simetrijo, 

vedno bodo ploskve trapezoedra usmerjene v isto stran. 

Glede na orientacijo trapezoedrov 

x' ali 'x so kristali 

kremena desni (A) ali levi (B). 

Risba: Mirjan Žorž.

d

A



r

+

r



-

x’

’x



r

+

r



-

x’

’x



B

Slika 14:

 NajznaËilnejši predstavnik trištevne hemimorfije je 

turmalin oziroma dravit, ki je na posnetku. Kristal je prizmatske 

oblike z romboedrskima terminacijama, ki se med seboj zelo 

malo razlikujeta. Kristal meri 21 x 12 milimetrov. Strojna pri 

Slovenj Gradcu. 

Foto: Mirjan Žorž.

d

1



s

1

-s



2

d

2



s

3

s



3

A

B



C

proteus januar 2014.indd   215

3/16/14   8:02 PM


216 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Kristalografija

 •

 

Razvrščanje kristalov po njihovih oblikah 

Nobelove nagrade za leto 2013

 •

 

Nobelova nagrade za kemijo 2013

Zanimivo simetrijo, za katero je najbolj zna-

čilna sučnost, ima kremen. Njegovi kristali 

namreč  nimajo  nobene  ravnine  simetrije, 

imajo pa tri dvoštevne osi, ki so pravokotne 

na glavno trištevno os in se sekajo pod ko-

tom 60 stopinj. Posledica take kombinacije 

osi  je  pojav  kristalnih  likov  z  desno  ali  le-

vo orientacijo. Zato pravimo, da so kristali 

enantiomorfni, kar izhaja iz grškega enantio 

in  pomeni  nasproten.  Polovica  kremenovih 

kristalov  ima  tako  levo  orientacijo,  druga 

polovica  pa  desno.  Najvišje  možno  število 

enakih ploskev je 6, ki opredeljujejo lik tra-

pezoedra. Enako simetrijo ima še cinabarit.

Tudi  v  tej  skupini  obstajajo  hemimorfni 

minerali  in  med  njimi  je  turmalin.  Hemi-

morfizem  je  pri  turmalinu  nekoliko  manj 

izrazit,  ker  se  terminaciji  pogosto  le  malo 

razlikujeta.  Najvišje  možno  število  enakih 

ploskev  je  6,  kar  ustreza  liku  ditrigonalne 

piramide.

(Nadaljevanje prihodnjič.)

V  tem  prispevku  bi  rad  opisal  svoj  pogled 

na  Nobelovo  nagrado  za  kemijo.  Dobitni-

ki Nobelove nagrade za kemijo v letu 2013 

so Martin Karplus, Michael Levitt in Ari-

eh  Warshel.  Nagrada  je  bila  podeljena  za 

razvoj  večnivojskih  modelov  za  simulacije 

kompleksnih molekulskih sistemov. 

Nobelova nagrade za kemijo 2013: 

Razvoj večnivojskih modelov za simulacije 

kompleksnih molekulskih sistemov



Janez Mavri

Slika 1:

 Nobelovi nagrajenci za kemijo 2013: Martin Karplus, Michael Levitt in Arieh Warshel. 

Vir: www.nobelprize.org/nobelprizes/chemistry.

proteus januar 2014.indd   216

3/16/14   8:02 PM


217

Nobelova nagrade za kemijo 2013 • 

Nobelove nagrade za leto 2013

Skoraj  prepričan  sem,  da  se  večini  bralcev 

naslov zdi tako zapleten, da bi najraje takoj 

prenehali z branjem. Poskusimo kljub vsemu 

razumeti, kaj bi naslov pomenil in za kaj bi 

bile  (bio)molekularne  simulacije  uporabne. 

Za  motivacijo  naj  najprej  poudarim,  da  je 

razumevanje  bioloških  procesov  na  ravni 

atomov oziroma molekul ključnega pomena 

za  medicino  in  vede  o  življenju  nasploh  in 

da njihovo razumevanje pomeni ključ do ra-

zvoja novih zdravil in zdravljenja.

S  praktičnega  gledišča  so  kompleksni  bio-

molekulski sistemi povezani z velikim števi-

lom atomov, ki lahko tudi vstopajo v kemij-

ske reakcije. Razumevanje takšnih procesov 

na molekularni ravni je danes ključni izziv 

ved o življenju. Še vedno nimamo jasnih od-

govorov na vprašanja, kot so: kako se zvijajo 

proteini, kaj nadzoruje selektivnost ionskega 

kanala in kako encimi katalizirajo reakcije. 

Nezadostno  razumevanje  teh  procesov  na 

molekularni  ravni  biomedicini  onemogoča 

bistveni  napredek  pri  izzivih,  kot  so  zdra-

vljenje Creutzfeldt-Jakobove bolezni, okužb, 

ki jih povzročajo sevi bakterij, obstojnih na 

antibiotike, degeneracije živcev in depresije.

Biomolekularni  sistemi  so  veliki,  komple-

ksni,  polarni  in  poleg  tega  se  še  izdatno 

gibljejo.  Molekularne  zvrsti  v  biomoleku-

larnih sistemih vključujejo proteine, nukle-

inske kisline, amfifilne molekule bioloških 

membran, vodo, ione in številne manjše mo-

lekule. Za razumevanja njihovega delovanja 

moramo razumeti medatomske interakcijske 

energije.  Te  lahko  dokaj  uspešno  opišemo 

z  molekulsko  mehaniko,  kar  poenostavlje-

no  pomeni,  da  so  atomi  kroglice,  poveza-

ne  s  harmonskimi  vzmetmi,  na  katerih  so 

električni  naboji.  Samo  ena  konfiguracija 

tipično  ne  zadošča  za  opis  lastnosti  hidra-

tiranega  proteina  in  napraviti  moramo  ter-

mično povprečenje, tako da premikamo ato-

me z numeričnim reševanjem enačb gibanja. 

Postopek  se  imenuje  simulacija  molekulske 

dinamike. Termično povprečenje lahko na-

pravimo  tudi  s  stohastično  metodo  Monte 

Carlo.  Za  izračune  interakcijskih  (prostih) 

energij  in  določitev  strukture  tak  opis  obi-

čajno  zadošča  in  je  uporaben  za  študij  ve-

zave zaviralcev (inhibitorjev). Velika večina 

zdravilnih učinkovin so namreč ligandi, ki 

se  vežejo  na  biološko  makromolekulo  in 



Slika 2: 

QM/MM−opis monoamino oksidaze 

A z oznaËenimi regijami in serotoninom kot 

substratom. Encim razgrajuje serotonin in v manjši 

meri ostale biogene amine. Rumeno oznaËeni 

atomi opisujejo kvantne atome, modro oznaËen 

je gibljiv ostanek encima, v obmoËju sive sfere 

pa so atomi, fiksirani na zaËetne eksperimentalne 

položaje. Molekule vode so odstranjene zaradi 

preglednosti (Miha Purg, osebna komunikacija).

proteus januar 2014.indd   217

3/16/14   8:02 PM


218 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Nobelove nagrade za leto 2013

 •

 

Nobelova nagrade za kemijo 2013

spremenijo njeno funkcijo. Molekulsko me-

haniko  lahko  bistvemo  izboljšamo  z  vklju-

čevanjem eksperimentalnih strukturnih po-

datkov  v  simulacijo.  Simulacija  lahko  tudi 

dopolni manjkajoče eksperimentalne podat-

ke. Brez uporabe molekularnih simulacij ni 

moderne strukturne biologije, saj je število 

eksperimentalnih  NMR–  ali  rentgenskih 

podatkov preskromno za določitev strukture 

biološke makromolekule s spodobno resolu-

cijo.

Proteini so ključne biološke makromolekule, 



sestavljene iz niza aninokislinskih ostankov. 

Še posebej zanimivi proteini so encimi, saj 

katalizirajo kemijske reakcije, tako da pote-

kajo mnogo hitreje in nadzorovano glede na 

reakcije  v  vodni  raztopini.  Napoved  meha-

nizma in hitrosti kemijske reakcije v encim-

skem  aktivnem  mestu  s  prvih  principov  je 

še  poseben  izziv,  saj  cepitve  vezi  zahtevajo 

kvantno  obravnavo,  v  kateri  moramo  giba-

nje elektronov opisati z zahtevnimi izraču-

ni, povezano z reševanjem Schroedingerjeve 

enačbe.  Trenutno  hidratiranega  proteina  z 

na  primer  sto  tisoč  atomi  na  kvantni  rav-

nini  ne  zmorejo  simulirati  niti  najzmoglji-

vejši računalniki na svetu in kljub nenehne-

mu napredku bo položaj zelo verjetno ostal 

enak  tudi  v  naslednjih  desetletjih.  Izhod 

predstavlja hkratna uporaba kvantnega opi-

sa reaktivnega dela encima z opisom ostan-

ka  sistema  na  ravni  molekulske  mehanike. 

Metodo imenujemo QM/MM in je primer 

večnivojskega modela, ki omogoča obravna-

vo encimskih reakcij. 

Pri simulacijah lahko del molekularnega sis-

tema  še  dodatno  poenostavimo,  na  primer 

da je cel aminokislinski ostanek opisan kot 

ena točka. Ta je lahko celo omejena na dis-

kretne položaje na kubični mreži, lahko pa 

tudi  žrtvujemo  atomsko  ločljivost  za  opise 

delov  sistema,  ki  nas  manj  zanimajo.  Bio-

molekularne  simulacije  zahtevajo  izjemno 

računalniško moč in njihov razvoj je bil ve-

dno tesno povezan z razvojem računalniške 

strojne  opreme.  V  sedemdesetih  letih,  ko 

so  nagrajenci  naredili  prve  biomolekular-

ne  simulacije,  je  bila  računska  moč  veliko 

manjša,  kot je procesorska moč današnjega 

pametnega  telefona.  Kolega  Deni  Bačić  je 

pred kratkim v našem laboratoriju uspešno 

izvedel  simulacijo  molekulske  dinamike  na 

iPhonu  zadnje  generacije.  Biomolekularne 

simulacije so danes sestavni del eksperimen-

ta  in  eksperimentalna  strukturna  biologija 

bi bila brez njih izjemno otežena. 

Letošnji  nagrajenci  so  ključno  prispevali  k 

razvoju simulacijskih metod in njihovi upo-

rabi v biomedicinsko pomembnih sistemih.

Dr.  Martin  Karplus

  je  profesor  kemije  na 

Harvardski  univerzi  v  Združenih  državah 

Amerike in Univerzi v Strasbourgu v Fran-

ciji. Njegova raziskovalna zanimanja so bila 

v  začetku  usmerjena  v  natančne  simulacije 

majhnih  sistemov.  Raziskovalci  s  področja 

biomolekularne  NMR–spektroskopije  da-

nes rutinsko uporabljajo Karplusovo enačbo, 

ki  pri  sistemih  z  interno  rotacijo  povezuje 

dihedralni kot s sklopitveno konstanto. Ka-

sneje je dr. Karplus začel svojo smer razvo-

ja  metodologije  za  biomolekularne  simu-

lacije  in  z  razvojem  programskega  paketa 

CHARMM.


Dr.  Michael  Levitt

  je  profesor  na  Me-

dicinski  fakulteti  na  Univerzi  Stanford  v 

Združenih  državah  Amerike.  Skupaj  z  dr. 

Warshlom sta naredila prvo molekularno si-

mulacijo zvijanja proteina. Po uvedbi prvega 

pristopa QM/MM, ki sta ga naredila skupaj 

z dr. Warshlom, je delo dr. Levitta usmerje-

no v napovedi strukture proteinov in nukle-

inskih  kislin  v  smislu  razumevanja  njihove 

funkcije in načrtovanja zdravil, ki spremeni-

jo funkcijo makromolekul po vezavi.

Dr.  Arieh  Warshel

  je  profesor  biofizike  in 

teoretske  kemije  na  Univerzi  v  Južni  Kali-

forniji v  Združenih državah Amerike. Dr. 

Warshel je opravil pionirsko delo na podro-

čju biomolekularnih simulacij. Skupaj z dr. 

Levittom sta leta 1976 razvila prvo hibridno 

metodo QM/MM. Reaktivni podsistem sta 

opisala  z  metodo  empirične  valenčne  vezi, 

ki omogoča dolge simulacije in konvergirane 

rezultate.  Metodologijo  v  skoraj  nespreme-

proteus januar 2014.indd   218

3/16/14   8:02 PM


219

Nobelova nagrade za kemijo 2013 • 

Nobelove nagrade za leto 2013

njeni obliki uporabljajo še danes. Študije dr. 

Warshla  na  področju  katalitske  aktivnosti 

encimov  kažejo,  da  je  encimska  aktivnost 

v  celoti  pogojena  s  predorganizirano  elek-

trostatiko.  To  pomeni,  da  je  v  encimskem 

aktivnem  mestu  porazdelitev  elekričnega 

naboja  razporejena  tako,  da  bolje  stabilizi-

ra  prehodno  stanje  kot  reaktante,  ovira  za 

reakcijo se zmanjša in reakcija teče hitreje.

Laboratorij  za  računalniške  bioznanosti 

in  bioinformatiko,  ki  ga  vodim,  sodeluje  z 

Ariehom  Warshlom  vrsto  let.  V  letu  2004 

sem se učil encimologije pri dr. Warshlu kot 

Fulbrightov štipendist, za kar sem še danes 

hvaležen ameriškim davkoplačevalcem. De-

lala  sva  na  reakcijah  kaskade  arahidonske 

kisline. V zadnjih letih se je sodelovanje še 

poglobilo in obsega objave ter redna sreča-

nja med člani naše in Warshlove raziskoval-

ne skupine. V decembru leta 2013 sem se z 

njim in dr. Levittom pogovarjal na sprejemu 

na  Univerzi  v  Uppsali.  Dr.  Warshel  je  leta 

2007 obiskal Kemijski inštitut, kjer je imel 

vabljeno  predavanje.  V  našem  laboratoriju 

uporabljamo Warshlovo metodologijo empi-

rične valenčne vezi, ki velja za najbolj per-

spektivno na področju računske encimologi-

je, poleg tega pa tudi njegov programski pa-

ket MOLARIS za preučevanje delovanja in 

inhibicije flavoencimov monoamin oksidaz, 

ki  imajo  pomembno  vlogo  v  farmakologiji 

osrednjega živčnega sistema in so povezane 

s procesom degeneracije osrednjega živčnega 

sistema. Pri raziskovanju monoaminergičnih 

sistemov  tesno  sodelujemo  z  dr.  Robertom 

Vianellom  z  Inštituta  Rudjer  Bošković  na 

Hrvaškem in dr. Lynn Kamerlin z Univerze 

v Uppsali na Švedskem. Smer ni izbrana na-



Slika 3: 

Osnovna ideja 

encimske katalize. V 

encimu so elektriËni dipoli 

predorganizirani tako, da 

stabilizirajo prehodno stanje 

reakcije ter tako znižajo 

aktivacijsko energijo reakcije 

glede na reakcijo v vodni 

raztopini. Preko nižje ovire 

reakcija poteka hitreje glede 

na ustrezno reakcijo v vodni 

raztopini. Ker je elektrostatika 

daljnosežna intereakcija, ne 

moremo realizirati encima 

samo z nekaj aminokislinskimi 

ostanki. Pravilna izbira 

protonacijskih stanj 

ionizabilnih aminokislinskih 

ostankov je kljuËna za 

katalizo (Miha Purg, osebna 

komunikacija).

proteus januar 2014.indd   219

3/16/14   8:02 PM


220 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Nobelove nagrade za leto 2013

 •

 

Nobelova nagrade za kemijo 2013

ključno: degeneracija živcev je namreč eden 

od prednostnih nalog evropskega projekta o 

človeških možganih (Human Brain Project).

Biomolekularne simulacije predstavljajo in-

terdisciplinarno  področje,  ki  se  razteza  od 

molekularne fizike do predklinične medici-

ne. Univerza v Ljubljani nezadostno pokriva 

področja  biomolekularnih  simulacij  tako  v 

raziskovalnem kot v pedagoškem smislu. Ta 

ustanova je bila v veliki meri za to področje 

zaprta  in  si  ni  prizadevala,  da  bi  povabila 

k  sodelovanju  uveljavljene  tuje  in  domače 

strokovnjake  in  temeljito  prevetrila  in  pre-

novila učne programe. Nihče od obstoječih 

pedagoških  kadrov  se  s  tem  področjem  ne 

ukvarja  v  tolikšni  meri,  da  bi  to  tematiko 

kritično  poučeval.  Učni  načrti,  ki  se  doti-

kajo tega področja, so zastareli in kličejo po 

prenovi.

V tem prispevku moram posebej opozoriti, 

da je v Sloveniji celotno raziskovalno podro-

čje in s tem tudi biomolekularne simulacije 

prizadelo zmanjšanje sredstev za raziskoval-

no delo. Pred kratkim smo investirali v no-

vo računalniško gručo za biomolekularne si-

mulacije s sodelovanjem s Centrom odlično-

sti EN-FIST. Ko bo gruča začela polno de-

lati v novem Preglovem računskem središču, 

predvidoma  v  marcu  leta  2014,  ocenjujem, 

da  bomo  imeli  dovolj  računalniške  moči 

vsaj za naslednji dve leti. Nova računalnica 

je moderno zasnovana in s 180 kW hladilne 

moči sodi v sam vrh v Sloveniji. Na srečo so 

biomolekularne  simulacije  finančno  manj-

ši  zalogaj  kot  na  primer  sintezna  biologija, 

proteinska kristalografija ali biomolekularni 

NMR,  zavedam  pa  se,  da  sodelavci  na  teh 

področjih še bistveno bolj občutijo zmanjša-

nje sredstev. Žalostno dejstvo je, da najboljši 

mladi strokovnjaki s tega področja odhajajo 

v tujino, ker zanje v Sloveniji ni sredstev, ne 

v industriji in ne na akademskem področju. 

Biomolekularne simulacije so pomembne za 

slovensko gospodarstvo, saj imamo skupaj z 

ostalimi raziskavami ved o življenju končne-

ga uporabnika, zelo dobro delujočo domačo 

farmacevtsko industrijo. Krka in Lek pome-

nita  hrbtenico  slovenskega  gospodarstva  in 

ena  od  skrivnosti  njunega  uspeha  so  sred-

stva, vložena v raziskave. 



SlovarËek:

Amfifilna molekula.

 Molekula, katere en del se rad topi v 

vodi, drugi del pa v olju. ZnaËilni predstavnik je detergent.

Hidratirani protein. 

Biološka makromolekula, obdana z vodo.

NMR.

 Nuklearna magnetna resonanca.

QM/MM. 

VeËnivojska obravnava molekularnega sistema, 

kjer en njegov del opišemo kvantno, ostale pa na nivoju 

molekulske mehanike.

Monoamino oksidaza A.

 Encim, ki presnavlja serotonin, 

noradrenalin in v manjši meri dopamin.

Biogeni amini. 

Amini, ki nastajajo v telesu.

Arahidonska kislina. 

Omega-6-mašËobna kislina s 

kemijsko formulo C20H32O2. Prisotna je v fosfolipidih, 

ki tvorijo celiËne membrane. Produkti njene presnove so 

levkotrieni in prostaglandini, ki so kljuËnega pomena pri 

vnetnih procesih.

MonoaminergiËni sistemi. 

 Monoamini so molekule z eno 

aminsko skupino, nekateri od jih so prenašalci živËnega 

signala v sinaptiËni špranji. V to skupino sodijo dopamin, 

serotonin in noradrenalin.

Literatura:

http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/chemistry/

laureates/2013/.

Warshel, A., 1991: 

Computer Modelling of Chemical 

Reactions in Enzymes and Solutions. New York: John Wiley 

and Sons. 

Purg, M., RepiË, M., Mavri, J., 2013: 

RaËunalniško 

modeliranje SN2 reakcije z metodo empiriËne valenËne vezi 

(EVB). Kemija v šoli in družbi, 25: 10-18

Mavri, J., 2013: 

Biomolekularne simulacije - pot do novih 

zdravil. Delo, 17. 10. 2013.

Janez Mavri, pisec prispevka.

proteus januar 2014.indd   220

3/16/14   8:02 PM


221

Subjektivna interpretacija kvantne mehanike • 

Fizika


Kvantna  mehanika  velja  za  najuspešnejšo 

fizikalno  teorijo.  Na  širokem  območju  ve-

ljavnosti  njenim  napovedim  ne  nasprotuje 

nobena eksperimentalna izkušnja. A razpra-

ve  o  osnovah  kvantne  mehanike  se  vlečejo 

že  domala  sto  let.  Večine  fizikov  ne  vzne-

mirja, da obstaja, če je dovoljeno pretiravati, 

skoraj toliko interpretacij kvantne mehanike, 

kolikor  je  fizikov.  Čeprav  se  interpretaci-

je  med  seboj  razlikujejo,  vse  pripeljejo  do 

enakih  napovedi,  ki  jih  je  mogoče  preiz-

kusiti  z  merjenji.  O  interpretacijah  kvantne 



mehanike je Proteus poročal pred nedavnim: 

73  (2010/2011):  414-421;  74  (2011/2012): 

72-23.  Prispevek  smiselno  nadaljuje  poro-

čilo.


N. David Mermin se je v reviji Physics Today 

zavzel  za  novo  interpretacijo,  potem  ko  je 

pred  leti  predložil  itaško  interpretacijo  (po 

Ithaci, sedežu Cornellove univerze). Prav je 

imel,  ko  je  potožil,  da  se  nove  interpreta-

cije pojavijo vsako leto, a nikoli nobena ne 

izgine.

V teoriji verjetnosti, ki je veliko starejša od 



kvantne mehanike, se tudi pojavijo vpraša-

nja o osnovah. Carl Caves, Chris Fuchs in 

Ruediger Schack, ki se v ukvarjajo s teorijo 

kvantnih  informacij,  so  leta  2002  objavili 

članek Kvantne verjetnosti kot Bayesove ver-

jetnosti.  V  njem  so  zagotovili,  da  se  teža-

ve  kvantne  mehanike,  od  katerih  nekatere 

poznamo  kot  paradokse,  razblinijo  ali  vsaj 

postanejo manj moteče, če verjetnost v njej 

razumemo subjektivno. Mermin, ki je novi 

pogled sprejel, je želel z njim seznaniti šir-

ši krog, ne da bi hotel pridobiti tiste, ki se 

ukvarjajo z osnovami kvantne mehanike. Ta 

pogled  imenujejo  kvantni  bayesijanizem  ali 

krajše QBizem (kvbizem, kvubizem?).

Subjektivna interpretacija kvantne 

mehanike


Janez Strnad

Thomas Bayes

 (izgovorite bejz) (1702?-1761), angleški 

matematik in prezbiterijanski duhovnik, je za življenja 

poleg teološkega prispevka objavil le Ëlanek, v katerem je 

Newtonovo ≈doktrino fluksij« branil pred ugovori. Leta 1842 

so ga izvolili v Kraljevo družbo, angleško akademijo znanosti. 

Njegov Esej o reševanju problema iz doktrine nakljuËij so 

prebrali v tej družbi dve leti po smrti. V prvih desetletjih 

18. stoletja so rešili vprašanja o verjetnosti dogodkov v 

doloËenih okolišËinah, na primer kolikšna je verjetnost, da iz 

posode z doloËenim številom Ërnih in belih kroglic na slepo 

potegnemo Ërno kroglico. Bayes je obravnaval obrnjeno 

vprašanje: kaj lahko povemo o barvi kroglic v posodi, Ëe smo 

potegnili doloËeno število kroglic dane barve. Razmišljal je 

o ≈najveËjem priËakovanju« (angleško ≈maximum likelihood«) 

in je verjetnost vpeljal kot subjektivno priËakovanje, da se 

bo dogodek zgodil. Tako je lahko razpravljal o verjetnosti 

osamljenega dogodka. Danes si z Bayesovo enaËbo 

pomagamo pri raËunanju pogojnih verjetnosti, potem ko smo 

si pridobili nove izkušnje. Ni gotovo, da je Bayes mislil tako, 

kot mislijo današnji bayesijanci. 

Vir slike: Wikipedia.

proteus januar 2014.indd   221

3/16/14   8:02 PM


222 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Fizika

 •

 

Subjektivna interpretacija kvantne mehanike

Poskusimo slediti Merminu in nakazati ne-

katere poglede QBizma. QBizem ne pozna 



problema  merjenja.  Zastopnik  (v  angleščini 

»agent«, »opazovalec« ima preveč drugačnih 

pomenov)  na  podlagi  novih  izkušenj  brez 

težav  spreminja  valovno  funkcijo,  s  katero 

opiše stanja fizikalnega sistema. To ne pri-

zadene fizikalnega sistema, ampak le spre-

meni  zastopnikova  pričakovanja  (angleško 

»belief«). Valovne funkcije tako niso lastnost 

sistema, ampak sodijo k zastopniku, ki upo-

števa vsakokratne izkušnje.

Kvantna  mehanika  trpi  zaradi  nejasnega 

in negotovega premičnega preloma (angleško 

»shifty split«, zveza Johna Bella) med kvan-

tnim  in  klasičnim  ali  med  mikroskopskim 

in makroskopskim. QBizem prelom postavi 

med svet, v katerem zastopnik živi, in nje-

gove izkušnje o tem svetu. Premičnost, ne-

jasnost in negotovost niso značilne za realni 

svet,  ampak  za  mejo  med  tem  svetom  in 

izkušnjami različnih zastopnikov, ki upora-

bljajo kvantno mehaniko.

Po tem je verjetnost kakega dogodka oseb-

no  pričakovanje  predstavnika  o  tem,  ali  se 

bo  dogodek  dogodil.  To  stališče  je  blizu 

Bayesovemu pojmovanju verjetnosti. Večina 

fizikov  ne  deli  tega  pojmovanja.  Na  verje-

tnost  gleda  »frekvenčno«  in  ima  frekvenco 

za objektivni opis množice enako pripravlje-

nih sistemov. Pri tem je relativna frekvenca 

razmerje števila ugodnih dogodkov in števi-

la vseh dogodkov.

Kvantna mehanika se ukvarja s kolapsom va-



lovne funkcije, ko se ob opazovanju valovna 

funkcija  sesuje.  Pred  opazovanjem  valovna 

funkcija zajame vsa dopustna stanja sistema, 

po  opazovanju  pa  je  sistem  v  enem  samem 

od teh stanj. Ob tem se pojavi vprašanje, ali 

se ob kolapsu sporočilo prenese s hitrostjo, 

večjo od hitrosti svetlobe. Ali miš z opazo-

vanjem lahko sesuje valovno funkcijo? Ali je 

za  to  potreben  doktorat  iz  fizike?  QBizem 

zagotovi, da miš ne more pozvročiti kolap-

sa valovne funkcije, a da za to ni potreben 

doktorat.  Dovolj  je,  če  se  nekdo  zaveda, 

kako  z  novimi  izkušnjami  dopolni  prejšnje 

pričakovanje. Česar ne zmore miš, zmore na 

primer študent fizike.

Kvantno  mehaniko  pesti  paradoks  Schrö-

dingerjeve mačke. Mislimo na mačko v ne-

prozornem zaboju z atomom, katerega jedro 

razpade  z  razpolovnim  časom  ene  ure.  Če 

jedro razpade, merilnik to zazna in povzro-

či, da kladivce razbije posodico s strupenim 

plinom, ki usmrti mačko. Po eni uri je atom 

z  verjetnostjo  ½  razpadel.  Valovno  funkci-

jo  mačke  enakovredno  sestavljata  valovna 

funkcija  mrtve  mačke  in  valovna  funkcija 

žive mačke. Mačka je z verjetnostjo ½ živa 

in  z  enako  verjetnostjo  mrtva.  Do  kolapsa 

valovne  funnkcije  pride,  ko  pogledamo  v 

prostor  in  ugotovimo,  da  je  mačka  ali  živa 

ali mrtva. V QBizmu ni paradoksa: valovna 

funkcija ne zadeva mačke, ampak zgolj za-

stopnikovo pričakovanje.

Na  Merminov  zapis  je  uredništvo  revije 

Physics  Today  objavilo  Umerjene  odzive  na 

kvantni  bayesianizem.  Štirje  dopisniki  so 

Merminu precej ostro ugovarjali in pouda-

rili prednosti vsak svojega pogleda. Mermin 

je ugovore zavrnil in dodatno pojasnil neka-

tere zadeve. Zapisal je, da je kolaps valovne 

funkcije le upoštevanje novih podatkov. Po-

udaril je, da QBizem ne nasprotuje obstoju 

neke  vrste  fizikalne  realnosti.  Zanika  pa, 

da obstajajo elementi realnosti pri prirejanju 

valovnih  funkcij.  Ne  nasprotujejo  pravilu 

Maxa Borna, da dobimo verjetnostno gosto-

to  kot  kvadrat  absolutne  vrednosti  valovne 

funkcije,  a  nasprotujejo  objektivnemu  zna-

čaju, ki ga zastopniki frekvenčnega pogleda 

priredijo tej verjetnostni gostoti. Mermin je 

knjige o tej zadevi našel v knjižnici poslov-

ne  šole  na  Cornellovi  univerzi,  ne  v  mate-

matični  ali  fizikalni  knjižnici.  Nazadnje  je 

priznal,  »da  je  QBizmu  z  nekaj  pomemb-

nimi  izjemami  kot  splošen  odgovor  sledilo 

skomiganje z rameni«.

Še  bolj  je  Mermin,  ki  je  skupaj  z  Neilom 

Ashcroftom  napisal  zelo  uspešen  učbenik 

Fizika  trdne  snovi,  pojasnil  svoje  stališče, 

ko ga je bralec revije Physics Today povpra-

šal, kako bo QBizem vplival na ugotovitve 

proteus januar 2014.indd   222

3/16/14   8:02 PM


223

Subjektivna interpretacija kvantne mehanike • 

Fizika


v  knjigi.  Odgovoril  je,  da  je  realist,  a  da 

njegov  model  realnosti  počiva  neposredno 

ali  posredno  na  izkušnjah  drugih.  »Za  vse 

praktične  namene«  (FAPP,  zlobna  Bellova 

kratica)  kvantnim  stanjem  pripisuje  real-

nost, ki mu omogoča, da izračuna verjetnost 

njegovih  naslednjih  izkušenj.  Pri  reševanju 

trdovratnih  pojmovnih  ugank  (FROCC, 

duhovita Merminova kratica), kot sta »kvan-

tno merjenje« ali »kvantna nelokalnost«, pa 

se  mu  zdi  bistveno,  da  miselnemu  orodju 

ne  priredi  reči.  Ta  vidik  fizikalnih  pojmov 

v  učbeniku  prepušča  bralcu.  Iz  tega  izvira 

pričakovanje, da se pogled na kvantno me-

haniko  ne  bo  spremenil,  dobro  pa  je,  če  je 

širok krog obveščen o novostih.

Tudi  tisti,  ki  prijazno  gledajo  na  QBizem, 

opozarjajo na njegove pomanjkljivosti. Von 

Baeyer mu zameri, da še ne more pojasniti 

zapletenih makroskopskih pojavov s prepro-

stimi  mikroskopskimi  pojavi,  kar  zmorejo 

druge interpretacije. Po njegovem mnenju v 

tem pogledu QBizmu ne preostane nič dru-

gega, kot da se z zbiranjem in upoštevanjem 

novih  izkušenj  približa  poti,  ki  jo  uberejo 

druge interpretacije.

Najbrž  bi  podroben  pregled  pokazal,  da  se 

pogledi vseh QBistov med seboj ne ujema-

jo do zadnje pike. Vsa razprava napeljuje na 

misel,  da  interpretacije  kvantne  mehanike 

pravzaprav  ne  sodijo  v  del  fizike,  ki  kot 

druge  veje  naravoslovja  trditve  preizkusi  z 

opazovanji in merjenji. Bolj sodijo na obmo-

čje, ki nima niti dobro opredeljenega imena: 

osebna znanost, filozofija fizike, pogled na 

svet, in si ga vsakdo kroji po svojem okusu, 

če le ne nasprotuje zakonom fizike.

»Namen našega opisa narave ni razkriti pravo bistvo pojavov, ampak samo zasledovati, kolikor je 

to mogoče, povezave med množico vidikov naših izkušenj.« 

Niels Bohr 



»Bistveni korak na poti do znanstvenega mišljenja so naredili, ko so opustili prazno vero v obstoj 

flogistona, vesoljskega etra, absolutnega prostora in časa ... ali vil in čarovnic. Verjetnost, ki ji 

pripisujejo kako vrsto objektivnega obstoja, ni nič manj zavajajoča zabloda, varljiv poskus, da 

pozunanjijo ali materializirajo [prava] verjetnostna pričakovanja.« 

Bruno de Finetti, 1990 



»QBizem se ne odpove realistični interpretaciji narave. Posvari pa nas, da ne pomešamo narave z 

abstrakcijami, ki smo jih prebrisano izdelali, da bi kateremu koli zastopniku pomagali, da obrav-

nava zelo dejanski vpliv narave na svojo notranjo izkušnjo.«

N. D. Mermin, 2012 



»Nova različica kvantne teorije pomete z nenavadnimi paradoksi mikroskopskega sveta. Cena? 

Kvantna informacija obstaja samo v vaši domišljiji.«

H. Ch. von Baeyer, 2013



Literatura:

Baeyer, H. Ch. von, 2013: 

Quantum weirdness? It's all in your 

mind. Scientific American, 308 (6): 47-51.

Griffiths, R. B., Woo, Ch. H., Nauenberg, M., Hobson, A., 

Stacey, B., Mermin, N.D., 2012: 

Measured responses to 

quantum Bayesianism. Physics Today, 65 (12): 8-15.

Menéndez, J., 2013: 

Impresionism, realism, and the aging of 

Ashcroft and Mermin. Physics Today, 66 (6): 8.

Mermin, N. D., 2012:

 Quantum mechanics: Fixing the shifty 

split. Physics Today, 65 (8): 8-10.

proteus januar 2014.indd   223

3/16/14   8:02 PM


224 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji

 •

 

Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja

Pred  sto  leti  se  je  rodil  Viktor  Repanšek 

(1913-2006). Na spominski plošči na rojstni 

hiši  v  Kamniku  so  poudarjene  tri  njegove 

odlike: zaslužni agronom, žlahtnitelj sloven-

skih  sort  krompirja,  soustanovitelj  skavtov 

v  Kamniku,  častni  občan  občine  Kamnik. 

Prav je, da ga spoznamo kot žlahtnitelja pr-

vih slovenskih sort krompirja.




Yüklə 0,52 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2020
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə