ASPERGILOZA
-
je zoonoza
-
pretežno respiratirno obolenje povzročeno z glivami iz rodu Aspergillus
-
sezonska bolezen: najpogosteje jeseni, pozimi, spomladi
-
zbolevajo ptice (predvsem papige), plazilci, sesalci
-
bolj občutljive mlade živali (do treh tednov starosti)
-
kokoši, purani, noj
-
rod Aspergillus spp.
-
preko 600 vrst, večina sporofitskih
-
najdemo ga v zemlji, zraku, rastlinah, razpadlem materialu
-
uspeva v vlažnem, temnem, zračnem okolju
-
encimi nekaterih vrst se uporabljajo v proizvodnji hrane: sadno sokovi, pivo, vino, siri, pecivo, proizvodnja antibiotikov
-
najpogostejši etiološki agens: A. fumigatus (1863), A. flavus
-
redkeje: A terrens, A. niger, A. glanms
-
ubikvitarni organizem: v krmi, stelji in drugod
-
zelo lepo raste v laboratorijskih pogojih, najugodnejša temperatura 25 – 37 °C (A. flumigatus tudi pri višjih temperaturah do 45 °C)
-
aflatoksini
-
A. flumigatus:
→ aflatoksini
→ gliotoksin (imunosupresivno delovanje) – potrjen predvsem pri okužbi puranov
(p/o intoksikacija)
-
epizootiologija in patogeneza
-
vse vrste ptic lahko zbolijo
-
zelo občutljivi so purani, piščanci, noji, emuji, pingvini
-
manj občutljivi so fazani, vodna perutnina, ujede (sokol, sove, orli), tudi sobne ptice in golobi
-
občutljivejše so mlade živali: akutna aspergiloza (5 – 50 % mortalnost)
-
odrasle živali: kronična oblika
-
najpogosteje preko valilnih jajc (kontaminirana okolica) ali aerogeno iz kontaminirane okolice
-
kongenitalna okužba: penetracija spor preko jajčne lupine (gnezda, inkubator)
-
plesen se namnoži na notranji ovojnici lupine
-
inficiran embrio lahko zamre že v fazi embrionalnega razvoja, lahko pa se piščanci tudi izvalijo
-
če inficirano jajce poči – kontaminacija valilniške opreme s sporami (akutna aspergiloza pri mladih živalih)
-
vir infekcije odraslih živali pa tudi piščancev je običajno kontaminacija stelje (pogostejši vir okužbe) ali krma
-
dan stari piščanci obolijo pri vdihu 5 milijonov spor
-
odrasle živali najmanj 17 milijonov spor
→ inhalacija večjega števila spor (mikotična pljučnica in vnetja zračnih vrečk)
→ posledica aerogene infekcije v kombinaciji s travmatskimi lezijami
-
infekcija možganov, notranjosti oči ali visceralnih organov
→ je posledica generaliziranega obolenja respiratornega trakta
→ predvsem pri mladih golobih
-
klinični znaki in patoanatomske spremembe
→ otežkočeno dihanje (dispnea – aspergilom naredi čep na biforkaciji traheje – odprti
kljuni)
→ cianoza glave
→ ataksija
→ ostali znaki: driska, anoreksija
→ morbidnost je variabilna
→ mortalnost je visoka
-
mikotična pljučnica in vnetje zračnih vrečk
→ manjši vozliči veliki 1 – 7 mm, rumeno do rumenobele barve
→ distalni del traheje, bifurkacija, glavni bronhi: plaki
→ zadebeleli sivkasto prašni plaki na zračnih vrečkah (pri starejših živalih)
-
akutna difuzna nodularna pneumonija
→ miliarni nekrotični vozliči, ostro omejeni z infiltracijsko cono
→ posledica infiltracije hif v pljučni parnehim
-
kronična nodularna pneumonija
→ vozliči se združijo v večje tvorbe nekrotičnih ali granulomatoznih sprememb
→ pri starejših živalih
-
če je okužba z nastiljem ali krmo se klinični znaki pojavijo po 7 dnevu starosti
-
če je prenos iz valilnice se klinični znaki pojavijo do 3 dneva starosti
-
aspergilomi so trde konsistence in pri puranih so bolj belo rumene barve, pri piščancih pa rumene
→ običajno unilateralne
→ klinično je povečano solzenje, ki mu sledi konjuktivitis, ki lahko preide v kronično
obliko
→ karakterizira ga rumena sirasta masa
→ lahko je prizadeta tudi kornea
→ encefalitis z ataksijo in tortikolisom
→ patološko anatomsko najdemo rumenkasta področja različnih oblik
-
diferencialna diagnostika
-
infekcija z Dactylaria gallopava
→ pneumonija s formacijo majhnih kremastih vozličev v pljučih
→ spremembe so lahko tudi na možganih ali očeh
→ spremembe na možganih so podobne tisti pri aspergilozi, le da so spremembe sivo
rjave do rdečkaste barve
-
infekcija z Rhizopus, Absidia in Mucor
→ so redkejše, vendar lahko povzročijo spremembe na pljučih
→ pogosta
→ ko pogosto uporabljajo antibiotike
-
preventiva in zdravljenje
-
redni monitoring matičnih jat, valilnice, stelje in krme
-
se ne da pozdraviti
-
v valilnice naj se ne vlagajo jajca s počeno lupino ali lupino slabše kakovosti
-
pred vlaganjem je potrebno jajca sanitarno obdelati, prav tako pa tudi valilniško opremo
-
nastilj: suha, čista in plesni prosta stelja
-
izredno pomembni so pogoji hranjenja stelje in krme: pozornost posvetiti vlažnosti in kakovosti stelje in krme
-
mogoča je tudi obdelava kontaminirane krme in stelje po aerosol metodi z inhibitorji plesni: Cu-sulfat (modra galica) v koncentraciji 1:2000 v vodi za pitje, nistatin
-
v primeru kontaminirane stelje se pri piščancih in puranih uporablja papir
-
prepovedano prekopavanje stelje oz. se je potrebno izogibati dvigovanju prahu in prepihu, ko gre za aerogeno infekcijo
-
ventilacijo miniliziramo
-
običajno ni uspešna
-
nistatin
-
ketokonazol
-
hamycin (samo za ptice)
-
mikonazol (samo za ptice)
-
druga najpomembnejša bolezen
-
sporadični pogini med odrslimi živalmi
-
mladiči do 70 % mortalnost
-
problem klimatskih pogojev v Sloveniji – visoka vlažnost, neprimerni hlevski pogoji
-
okužba preko valilnih jajc
-
klinični znaki
→ prve dneve aspergiloza, čez 14 dni ascites (prevelika obremenitev srca)
→ slabša jejščnost
→ redkeje respiratorne motnje
→ najpogosteje obolijo mladi nojčki – okužba v inkubatorju (novoizvaljeni nojčki so
zaspani, sklanjajo glave)
→ pogin zaradi zadušitve
→ v zračnih vrečkah konkavni plaki kazeozne mase rumeno zelene barve
Dostları ilə paylaş: |