1. temeljni postopki oživljanja odraslih zgodovina oživljanja
KAJ ŠE MORAMO UPOŠTEVATI?
Yüklə 245,59 Kb.
|
|
KAJ ŠE MORAMO UPOŠTEVATI? • Kaj ce zlomimo rebro(a)? nadaljujemo z oživljanjem • Menjavanje reševalcev na 1 - 2 min • Cim krajše pavze med masažami in vpihi TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA
SPLOŠNI ALGORITEM OŽIVLJANJA • Standardizirano ukrepanje • Vsak clan reanimacijskega tima že vnaprej ve kaj je potrebno in kaj se bo delalo • Delo tece brez nepotrebnih zastojev - ucinkovitejše delo tima • Glede na razlog za zastoj srca (podhladitev, utopitev...) – vcasih potrebni še dodatni posegi
4H • Hipoksija (100 % kisik) • Hipovolemija (krvavitve, opekline.., nadomešcanje tekocin (kristaloidi), vec venskih pristopov) • Hipo/hiperkaliemija ((hipokalciemija, acidemija); laboratorij, motnje ritma; torsades de point; široki GRS, negativni T-val; 10% kalcijev klorid - 10 ml venozno) • Hipotermija (ogrevanje, ogrete tekocine, grelne obloge) 4T • Tenzijski pnevmotoraks (razbremenilna punkcija prsnega koša) • Tamponada srca (punkcija perikarda; UZ pregled in kontrola med posegom) • Toksini (motnje zavesti, motnje dihanja, antidoti?) • Trombembolija ((npr.pljucna embolija); dispneja, nizka saturacija ob dodanem kisiku)
• priprava bolnika (hiperventilacija 1 minuto) • priprava pripomockov endotrahealni tubus (test tesnilnega baloncka); laringoskop (ustrezna lopatica); vodilo za tubus; material za pritrditev in zašcito • prekinitev oživljanja - najvec 30 sekund (idealno brez prekinitev) • tubus za ženske št. 7,0 - 8,0 za moške št. 8,0 - 8,5 • odrasla oseba št. 7,5 • ustrezno napihnjen tesnilni baloncek • po intubaciji preverimo lego pritrdimo tubus • 10 vpihov/minuto odrasli • 12 - 20 vpihov /min otroci SUPRAGLOTICNA OSKRBA DIHALNE POTI •Laringealna maska •i-gel tubus
• kombiniran tubus • laringealni tubus • konikotomija ZAŠCITENA (OSKRBLJENA) DIHALNA POT Vpihe lahko dajemo brez prekinjanja masaže (izjemoma to naredimo, ce zrak uhaja mimo traheje in med defibrilacijo ter preverjanjem dihanja) DIHANJE (odrasli) _ 10 / min MASAŽA SRCA _ 100 / min VENTILATOR (?) / RESPIRATOR • Preverjanje lege tubusa -enakomerno dviganje prsnega koša -avskultacija desno in levo nad pljuci -avskultacija nad epigastrijem -Kapnometrija (35 – 39 mmHg), oksimetrija • Izogibamo se hiperventilaciji ! • Pogoste kontrole lege tubusa !!! • Ventilacija z dihalnim balonom • Ventilacija z ventilatorjem • ventilacija preko ventilatorja (_ respirator), prenosni ventilator – potisni plin, mobilni ventilator - bolnišnica • parametri na ventilatorju: minutni volumen, frekvenca vpihov, vpihani tlak (upor v tubusu) • zadostna ventilacija: doseganje nastavljenih parametrov; zašcita dihalne poti • parametri na ventilatorju • preprecevanje zapletov ET intubacije; ulkus na sluznici traheje (25-35 mm H2O); obstrukcija dihalne poti – edem • alternativna dihalna pot ??? APLIKACIJA ZDRAVIL • VENSKO (I.V.) • periferna vena (v. radialis, v. cefalikus) • centralna vena (v. jugularis, v. subclavia) • Zdravila, ki jih lahko apliciramo vensko: adrenalin, amiodaron, lidokain, atropin, nalokson, natrijev bikarbonat, kalcijeve soli; v bolusu (nerazredceno); razredceno v 10 - 20 ccm fiziološke raztopine (po zdravilu dodati 20 ccm fiziološke raztopine, okoncino dvigniti za 10 - 20 sek) • OSALNO (I.O.) • dolge kosti (o. tibia, o. humerus) • plošcate kosti (o. manubrium) • Drugi nacini niso primerni! • Zdravila, ki jih lahko apliciramo osalno: adrenalin, amiodaron, lidokain, atropin, nalokson, natrijev bikarbonat, kalcijeve soli; v bolusu (nerazredceno); razredceno v 10 - 20 ccm fiziološke raztopine - po zdravilu dodati 20 ccm fiziološke raztopine; forsirana infuzija (s povecanim tlakom) ZDRAVILA • Kisik (na dihalni balon 10 - 15 l/min; dihalni balon z rezervoarjem!, prilagojen pacientu (maska in balon); prenosni ventilator 100 % kisik) • Adrenalin (Suprarenin - zdravilo prvega izbora ob srcnem zastoju; vkljucen v univerzalni algoritem ZPO in DPO; uporaba: 1mg vensko ali osalno; odmerek ponavljamo na 3 - 5 minut. Delovanje: simpatikomimetik – vazokonstrikcija, poveca elektricno vzdražnost srca; izboljša prekrvavitev možganov in koronark) • Amiodaron (Cordarone - vztrajna VF ali VT brez tipnih utripov; uporaba 300 mg vensko ali osalno v bolusu po 3 defibrilaciji (VF/VTbtu); 150 mg vensko ali osalno v bolusu po 5 defibrilaciji (VF/VTbtu). Delovanje: antiaritmik - podaljša akcijski potencial; stranski ucinki - hipotenzija, bradikardija) • Lidokain (Xylocain - • vztrajna VF ali VT brez tipnih utripov; le ce nimamo Amiodarona; uporaba: 1 - 1,5 mg na kg TT (100 mg) vensko ali osalno v prvi uri do 3 mg na kg TT. Delovanje: antiaritmik – zviša prag defibrilacije; zmanjša avtomaticno proženje ventriklov)…
MAGNEZIJEV SULFAT • vztrajna VF (hipomagnezemija), • torsades de pointes KALCIJ • hiperkaliemija, hipokalciemija • zdravila, ki zavirajo kalcijeva kanale NATRIJEV BIKARBONAT • metabolna acidoza, hiperkaliemija • zastrupitev s triciklicnimi antidepresivi Na preživetje dokazano vplivata : • cas od srcnega zastoja do zacetka ABC(laiki) • cas od srcnega zastoja do prve defibrilacije Ni dokaza, da bi zdravila vplivala napreživetje (TPO!!!). OSNOVNE MOTNJE SRCNEGA RITMA ASISTOLIJA Ustrezno ukrepanje: TPO, DPO, Adrenalin. P-val ASISTOLIJA Ustrezno ukrepanje: TPO, DPO, Adrenalin, zunanji transkutani spodbujevalec… VENTRIKULARNA FIBRILACIJA Ustrezno ukrepanje: TPO, DPO, defibrilacija, Adrenalin, Amiodaron. VENTRIKULARNA TAHIKARDIJA BTP Ustrezno ukrepanje: TPO, DPO, defibrilacija, Adrenalin, Amiodaron. AGONALNI RITEM Ustrezno ukrepanje: TPO, DPO?
1. Monofazni VS bifazni defibrilatorji 2. Rocice VS samolepilne elektrode 3. Upornost prsnega koša 4. Položaj elektrod 5. Varnost ENERGIJA PRVE DEFIBRILACIJE Monofazni defibrilatorji _ 360 J Bifazni defibrilatorji _ 150 - 200 J ENERGIJA NADALJNIH DEFIBRILACIJ Monofazni defibrilatorji _ 360 J Bifazni defibrilatorji: ce je bila energija prve defibrilacije 150 J) _ 200 J ali max. energija kadar je bila energija prve defibrilacije 200 J _ 360 J PONOVNI POJAV FIBRILACIJE Zadnja energija s katero smo uspešno defibrilirali OTROCI:4 J/kg telesne teže
IMPLANTIRAN SRCNI SPODBUJEVALNIK: elektroda umaknjena 12 - 15 cm; postavitev elektrod ZUNANJE TRANSKUTANO SPODBUJANJE - P-asistolija, elektricna napetost (mV): max do 200 mV, frekvenca dražljajev: 70 - 90/min, standardni odvodi – za spremljanje ucinka ALGORITEM PRI RITMIH, KI ZAHTEVAJO DEFIBRILACIJO Cim prej izvedemo prvo defibrilacijo! Nato po algoritmu... Ce opazimo utripe ukrepi po oživljanju Ce ni utripov _ ukrepi po algoritmu za asistolijo in PEA
• Takoj zacnemo izvajati TPO (30 : 2) • Preverimo kontakte na elektrodah brez prekinjanja TPO • Cimprej vzpostavimo I.V. pot in apliciramo 1 mg Adrenalina I.V. • Dokoncno oskrbimo dihalno pot in nato izvajamo masažo srca brez prekinitev za ventilacijo • Ce opazimo utripe _ ukrepi po oživljanju • Ce se pojavi na monitorju VF/VT brez utripov ukrepi po algoritmu za ritme, ki zahtevajo defibrilacijo • Ce je na EKG zapisu vidna asistolija, preverimo ali so vidni P - valovi (ta ritem vcasih dobro reagira na zunanje srcno vzpodbujanje) PO-REANIMACIJSKA OSKRBA ROSC • ponovi ABCDE pristop • kontrolirana oksigenacija in ventilacija • endotrahealna intubacija • SaO2 94 - 98%!!! • 12 kanalni EKG • ponovi 4H - 4T - zdravi vzrok • kontrola telesne temperature • terapevtska hipotermija (32º - 34ºC) pri VSEH nezavestnih po sr nem zastoju NMP PRI NEKATERIH OBOLENJIH AKUTNI KORONARNI SINDROM Sindrom združuje vec obolenj • angina pektoris • akutni srcni infarkt (AMI) • nenadna srcna smrt
Vzrok :
nastanek strdka v koronarni arteriji. Posledica : delna ali popolna zapora svetline koronarke, ki se kaže kot huda bolecina v prsnem košu. ZNACILNI ZNAKI • pekoca, tišcoca, stiskajoca bolecina • prisotna v prsnem košu • bolecina se lahko širi v vrat, roke, zgornji del trebuha • lahko boli le zgornji del trebuha brez širjenja v prsni koš • neodvisna od dihanja, položaja telesa in gibanja • vecinoma nastane v mirovanju • lahko tudi ob naporu in bistveno ne popusti v mirovanju ali po nitroglicerinu • najveckrat huda bolecina, lahko jo spremlja težko dihanje, slabost, potenje • bolecine je lahko netipicna pri starejših; sladkornih bolnikih; ženskah UKREPI •bolnik naj miruje (ustrezen položaj)! •klic NMP (bolecina vec kot 5 minut ) •Terapija _MONA: M = morfij (protibolecinska terapija) O = kisik (visoka koncentracija ??!!! – Hiperoksemija je lahko škodljiva pri bolnikih z nezapletenim infarktom!) N = nitroglicerin - 2 vpiha nitroglicerina pod jezik (ce ima dober krvni tlak) A = aspirin 300 mg (ce nima alergije) Do prihoda ekipe NMP mora biti pacient pod nadzorom !!! 5. PRISTOP, OCENA STANJA IN OSKRBA POŠKODOVANCA V PREDBOLNIŠNICNEM OKOLJU • Preživetje hudo poškodovanih je odvisno od casa. • Vse, kar pocnemo na terenu, mora imeti za cilj zvecanje možnosti preživetja. • NE _ vse, kar povzroca nepotrebno izgubo casa na terenu. • “Zlata ura” in “platinastih deset minut”
• Standardiziran pristop • Hiter primarni pregled • Sistematicen pregled • Predbolnišnicno okolje: ITLS Advanced, PHTLS... • Bolnišnica: ATLS, ETC.. INTERNATIONAL TRAUMA LIFE SUPPORT • Mednarodna organizacija, ki z izobraževanjem skuša doseci svoj glavni cilj: preprecevanje smrti in invalidnosti zaradi poškodb • Dodatni postopki (Advanced) in temeljni postopki (Basic) oskrbe poškodovanca v predbolnišnicnem okolju • 4. avgust 2010 – Chapter Slovenia PROTOKOL ITLS PREGLEDA • standardiziran pristop • sistematicen pregled • hiter primarni pregled – 2 minuti NAMEN: identifikacija stanj, ki ogrožajo življenje in jih moramo oskrbeti na terenu! • Pregled izvaja oseba, ki je vodja ekipe (obicajno zdravnik, ni pa nujno); ta clan ekipe drugih posegov ne izvaja. • Drugi clan ekipe je ves cas pri glavi (stabilizacija vratne hrbtenice, oskrba dihalne poti). • Tretji clan ekipe izvaja vse posege, ki so indicirani s strani vodje ekipe. Pregled lahko vodja prekine le v primeru: • Nevarnosti na kraju intervencije; • Zapore dihalne poti; • Zastoja srca. • Primarni pregled – Ocena prizorišca: – Zacetna ocena stanja poškodovanca – Pregled (generaliziran vs. usmerjeni) – ? – Kratka nevrološka ocena • Sekundarni pregled • Kontrolni pregled
• Varnost • Zašcitna oprema • Oprema za nudenje pomoci • Število poškodovanih • Dodatna pomoc • Mehanizem poškodbe
• Splošen vtis (vecje krvavitve!!!) • Pristop od spredaj in varovanje vratne hrbtenice • Ocena zavesti (AVPU) • Sprostitev dihalne poti • Ocena dihanja _ Aplikacija kisika (Ohio!) • Ocena krvnega obtoka (utrip/krvni tlak, stanje kože, vse pomembnejše krvavitve
A - (alert) = buden, se z vami pogovarja… V - (verbal, voice) = se odziva na vaš glas… P - (pain) = reagira na bolecino… U – (unresponsive) = ne reagira…
1. GENERALIZIRAN, HITRI TRAVMATOLOŠKI PREGLED ali 2. USMERJEN PREGLED III. HITRI TRAVMATOLOŠKI PREGLED • Glava
• Vrat _ Vratna opornica! • Prsni koš • Trebuh • Medenica • Spodnje okoncine • Zgornje okoncine • Hrbet
A - ali ste na kaj alergicni… M - ali jemljete kakšna zdravila… P - ali ste kaj bolni, ste bili kdaj bolni, poškodovani… L - kdaj ste nazadnje jedli… E - kaj je zadnja stvar, ki se je spomnite…
• Zenice
• GCS (Glasgowska lestvica) • Netravmatski razlogi za nezavest (KRVNI SLADKOR!) • Pri “load and go” situacijah ga izvedemo v reševalnem vozilu... Glasgow coma scale “ LOAD AND GO” SITUACIJE ZACETNA OCENA STANJA • Motnje dihanja • Motnje krvnega obtoka MOŽEN RAZVOJ ŠOKA • Nepravilnosti pri pregledu prsnega koša • Bolec, napet trebuh • Nestabilnosti medenice • Zlom obeh stegnenic • Težji mehanizem poškodbe in/ali slabo splošno zdravstveno stanje. • Kadar si v dvomih: “Load and go!” INTERVENCIJE, KI JIH JE POTREBNO IZVESTI NA TERENU • Sprostitev dihalnih poti • Asistirana ventilacija • Aplikacija kisika • Izvajanje reanimacije • Zaustavljanje krvavitev • Namestitev vratne opornice • Stabilizacija prsnega koša • Dekompresija tenzijskega pnevmotoraksa • Oskrba/pokrivanje odprtega pnevmotoraksa • Stabilizacija vecjih tujkov • Imobilizacija celega telesa INTERVENCIJE, KI SE NE IZVAJAJO NA TERENU • Imobilizacija okoncin • Obveze ran • Vzpostava I.V. poti (!!!?) • Pogosto predolga endotrahealna intubacija • Pogosto nepotrebno namešcanje aparatov (saturacija...) SEKUNDARNI PREGLED – Bolj natancen pregled (ocena vseh poškodb, ne samo tistih, ki ogrožajo življenje) – Namešcanje monitorjev, obveza ran, imobilizaija okoncin, I.V. poti... • Osnova odlocitvam o nadaljnih ukrepih • Ogroženi poškodovanci – med transportom, NE na terenu! – Krajši transport – ali je dovolj casa? KONTROLNI PREGLED – Kriticni poškodovanci na 5 min, stabilni na 15 min – Zaznati vsako spremembo stanja poškodovanca – Po vsakem izvedenem posegu – Po vsakem premikanju poškodovanca • Kadarkoli pride do poslabšanja stanja • Kontroliramo vse parametre, posege..., ki se lahko spremenijo (vitalne funkcije...)
• Cimprej • Približen cas prihoda v bolnišnico • Stanje poškodovanca • Posebnosti, narocila...
• Uniforma: delovna obleka; zašcitna obleka • Obutev • Celada
• Zašcitne rokavice • Zašcitni komplet pri zvecani nevarnosti za okužbo • Specialna oprema
• Barva
• Neovirana gibljivost • Naravni materiali • Pranje • Oznacbe ZAŠCITNA BUNDA (VETRNA JAKNA) IN HLACE DELOVNI CEVLJI • Letni / zimski • Naravni material • Dober stik s podlago • Neprepusten za vodo • Zašcita podplata, prstov • Odpornost na olja, kisline...
• Barva
• Zašcitni vizir • Svetilka ROKAVICE • Nesterilne pregledne (lateks, nitril) • Sterilne (porod...) • Zašcitne (tehnicno reševanje) VECJA NEVARNOST ZA OKUŽBO (SARS, TBC, aviarna influenca...) • Zašcitna maska (FFP3) • Tyvec kombinezon • Zašcitna ocala • Rokavice • Zašcita za obutev SPECIALNA ZAŠCITNA OPREMA 8. UPORABA KISIKA V PREDBOLNIŠNICNEM OKOLJU PRENOSNI SISTEM ZA APLIKACIJO KISIKA Merjenje pretoka kisika • Burdon (manometer) • Thorpe (kroglica) • Fiksni pretok Prenosni kisikov sistem NEVARNOSTI • tehnicne • tlak v jeklenki • vnetljivost • eksplozivnost • zdravstvene • bolniki s KOPB
Pretok kisika ne sme biti manjši od 6 l/min Nosni kateter
Pretok kisika ne sme biti vecji od 6 l/min Venturi maska Primerna maska za kronicne pljucne bolnike
Yüklə 245,59 Kb. Dostları ilə paylaş:
|
