Glavni vzroki slepote in slabovidnosti pri odraslih

Glavkom ali zelena mrena

Med pogostejše vzroke slepote in slabovidnosti uvrščamo tudi glavkom. Ta predstavlja večje število očesnih bolezni z različnimi vzroki, ki povzročijo povišan očesni pritisk, kar lahko vodi v poškodbo optičnega (vidnega) živca. Pri odraslih obstajata dva glavna tipa, in sicer glavkom odprtega (kronični) in zaprtega zakotja (akutni). Nastane pa lahko tudi kot posledica poškodb. Med dejavniki tveganja je pomembno opozoriti na starost (večja pojavnost pri starejših), raso (večja pojavnost pri Afroameričanih) ter prisotnost glavkoma v družini, miopije (kratkovidnosti), povišanega očesnega pritiska, bolezni ožilja itd.

Glavkom vpliva na stranski oziroma periferni vid, tako da ustvari učinek »tunelskega vida«, ki je podoben gledanju skozi cev ali ozek predor in lahko vodi v popolno slepoto. Centralni vid je do zadnje faze bolezni večinoma ohranjen. Izguba perifernega vida osebam otežuje ugotavljanje in izogibanje predmetom, ki so osebi blizu glave ali pri nogah. Zdravljenje vsebuje tako zdravila, kapljice kot tudi lasersko terapijo ali operacijo, redko pa izboljša vid, lahko ga (predvsem po operaciji) celo poslabša. Namen zdravljenja je predvsem zmanjševanje očesnega pritiska in upočasnitev napredovanja bolezni. Spet so pomembni redni očesni pregledi, saj včasih ni opaznih znakov glavkoma, dokler ni že prepozno in bolezni ni več mogo

e nadzorovati z zdravili (Duffy, 2002; Pirš, Krevel, Kocjan, Lodrant, Požar, Grčar in Koren, 2007; Scheiman, Scheiman in Whittaker, 2007; Schwartz, 2010; Ward in Johnson, 1997).