Otroštvo in mladost
2. septembra leta 2013 je minilo natanko
sto let, ko se je majhnemu kmetu Janezu
Repanšku in Mariji, rojeni Snoj, na Šutni
v Kamniku rodil sin Viktor. Skromne raz-
mere niso dopuščale, da bi po končani ljud-
ski šoli odšel na gimnazijo v Ljubljano. Po
dveh letih čakanja je mama dosegla, da je
odšel v Ljubljano. Na dan, ko je maturiral
(1933), mu je umrla dobra mama. Smrt ga
je zelo potrla, zato se je odločil za služe-
nje vojaškega roka. Po končani vojaščini se
je odločil za študij na Kmetijsko–gozdarski
fakulteti v Zagrebu. Takrat takega študija v
Ljubljani ni bilo. Bil je čas najhujše gospo-
darske krize. V zelo skromnih razmerah je
v rekordnem času končal študij, saj je istega
dne končal predavanja in diplomiral (1938).
Mladi agronom
Banska uprava v Ljubljani je Viktorja Re-
panška poslala na novoustanovljeno kmetij-
sko šolo v Poljče. Kasneje je postal referent
za kmetijsko-gospodinjsko šolstvo.
Na slovenskem podeželju je takrat bivalo 82
odstotkov prebivalstva, od kmetijstva je ži-
velo 62 odstotkov prebivalstva. Slovenija je
bila v jugoslovanskih razmerah agrarno pa-
sivno območje. Pestile so nas slabe naravne
danosti in zaradi tedanjega dednega prava
razdrobljena kmetijska posest. Imeli pa smo
dobro organizirano kmetijsko šolstvo (pet
banskih kmetijskih šol, osem zasebnih in
dve banski kmetijsko-gospodinjski šoli, na-
menjeni ženski populaciji). Na tem podro-
čju je strokovno deloval Viktor Repanšek. V
tem času si je osnoval družino, toda že 1.
februarja leta 1941 je bil kot rezervni pe-
hotni poročnik mobiliziran v jugoslovansko
kraljevo vojsko. Po kapitulaciji je prišel naj-
prej v nemško in nato še v italijansko vojno
ujetništvo. Od tam se je po kapitulaciji Ita-
lije konec novembra leta 1943 vrnil domov.
Viktor Repanšek -
oče prvih slovenskih sort krompirja
Danijel Bezek
Viktor Repanšek v zrelih letih po upokojitvi.
Foto: arhiv Pavle Gregorič.
proteus januar 2014.indd 224
3/16/14 8:03 PM
225
Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja •
Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji
Vzgoja novih sort krompirja
Po drugi svetovni vojni je postal republiški
kmetijski minister Jože Levstik. Bil je prav-
nik (1931) in agronom (1935). V tujino je
pošiljal na specializacijo mlade strokovnja-
ke. Viktor Repanšek je bil poslan na speci-
alizacijo iz selekcije in pridelave krompirja
v Havličkov Brod na Češko. Po vrnitvi je
na Kmetijsko znanstvenem zavodu (predho-
dniku Kmetijskega inštituta Slovenije) začel
priprave za žlahtnjenje krompirja. Slovenci
takrat nismo imeli svojih sort krompirja, tu-
je sorte so se pa med vojno izgubile, pa tudi
niso bile prilagojene našim razmeram in so
hitro oslabele.
Delo je steklo na posestvu Češenik pri
Domžalah. V dveh letih je bilo zbrano pri-
bližno 250 sort krompirja iz držav pridelo-
valk. Sliši se prav nenavadno, kako je zbira-
nje potekalo. Iz Združenih držav Amerike
je nekaj ameriških sort prinesel agronom dr.
Franjo Janežič, iz Rusije pa matematik dr.
Alojzij Vadnal.
Leta 1949 je majhna ekipa pod vodstvom
Viktorja Repanška začela z medsortnim
križanjem. Cilj je bil vzgojiti sorte, ki bo-
do prilagojene našim razmeram in zahtevam
pridelovalcev ter po pridelani količini pri-
merljive ali boljše od tujih sort. Z medsor-
tnim križanjem so želeli doseči zlasti večjo
odpornost proti krompirjevi plesni in viru-
snim boleznim.
Odbrali so 17 materinjih in 15 očetnih sort
oziroma selekcijskih hibridov. S križanjem
so opravili 93 kombinacij. Uspešnih je bilo
23 kombinacij. Iz dnevnika razberemo, da je
bilo naslednje leto posejanih 5.896 semen,
kasneje prepikiranih 2.088 rastlinic in ju-
nija so na polje presadili 579 sadik. Iz 157
na polje posajenih rastlin je bilo vzgojenih
prvih sedem slovenskih sort, ki so leta 1962
dobila svoja imena: Igor, Jubilej, Karmin,
Viktorija, Dobrin, Matjaž in Vesna. Posebej
zanimiva je Vesna, katere oče ni bil znan.
Mama je bila češka figna, cvetni prah pa je
bil mešanica katahdina, menomineeja, vora-
na in ameriškega križanca X 927-3.
Leta 1962 je bila priznana kot sorta tudi
Cvetnik, ki pa je bil vzgojen iz klonske iz-
bire ameriškega križanca z oznako X 927-3.
V dnevniku zasledimo, da so že leta 1948
posadili 120 gomoljev tega križanca. Posa-
dili so jih v deset vrst. Izbrana je bila tista
vrsta, ki je imela najlepše in najbolj izenače-
Viktor Repanšek (desno
zadaj) z bratoma in
sestro ob oËetovi
devetdesetletnici leta
1957.
Foto: arhiv Janeza
Stepančiča.
proteus januar 2014.indd 225
3/16/14 8:03 PM
226
■
Proteus 76/5 •
Januar 2014
Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji
•
Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja
ne grmičke. Sledili sta večletno sajenje klo-
nov in njihova selekcija.
Danes se od prvih osmih sort sadi le še
Cvetnik.
Vzgajanje novih sort krompirja se je na-
daljevalo. Leta 1973 sta bili priznani sorti
Maja (Avenir X Igor) in Jana (Bea X Frue-
mehle). V letu 1979 sta bili potrjeni še dve
sorti, in sicer Jaka (Oberarnbacher X Meise)
in Meta (Avenir X Dobrin). Od teh sort se
danes sadi le še Jana.
Slovenski pregovor pravi, da ima neumen
kmet najbolj debel krompir. To ni res.
Vzgojiti zdravi in količinsko primerni krom-
pir je trdo delo. Kot smo videli, v povprečju
od prvih križanj do potrditve sorte preteče
od deset do petnajst let.
V sedemdesetih in osemdesetih letih prej-
šnjega stoletja je bil Igor vodilna sorta. Ko-
nec osemdesetih let se je razširila različica
virusa Y (PVYNTN), verjetno iz Madžar-
ske, in virus je iz pridelave izločil slovenske
sorte krompirja.
Levo:
Viktor Repanšek
kot študent v
Zagrebu.
Foto: arhiv
Janeza Repanška
in Mojce Stepančič.
Desno:
Risba Viktorja
Repanška, ki jo je
v nemškem vojnem
ujetništvu narisal
Slavko Pengov.
Foto: arhiv Mojce
Stepančič.
Spodaj:
Viktor
Repanšek z družino.
Foto: arhiv Janeza
Repanška in Mojce
Stepančič.
proteus januar 2014.indd 226
3/16/14 8:03 PM
227
Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja •
Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji
V celoti gledano je Viktor Repanšek vzgojil
enajst sort krompirja in eno odbral iz ameri-
škega križanca.
Drugo strokovno delo
Poleg vzgoje novih sort krompirja je Viktor
Repanšek slovenske kmete tudi s članki, ra-
dijskimi oddajami, knjigami in filmom učil,
kako pridelati kakovosten krompir. Uredil je
več kot 70 knjig. Bil je član številnih zdru-
ženj doma in v tujini. Sklad Borisa Kidriča
ga je nagradil za iznajdbe in izpopolnitve
(1965), predsedstvo države ga je odlikovalo
z redom dela z zlatim vencem (1968), ka-
sneje še z redom republike z bronastim ven-
cem (1974), Biotehnična fakulteta Univerze
v Ljubljani pa mu je podelila Jesenkovo pri-
znanje (1998).
Leta 2003 je postal častni občan občine Ka-
mnik.
Kamniški župan Marjan ©arec in
predsednik KS Kamnik - center Emil
GrzinËiË odkrivata spominsko plošËo
Viktorju Repanšku (2. septembra leta
2013).
Foto: Danijel Bezek.
Sorta Igor, ena vodilnih sort krompirja
v sedemdesetih in osemdesetih letih
prejšnjega stoletja.
Foto: Danijel Bezek.
proteus januar 2014.indd 227
3/16/14 8:03 PM
228
■
Proteus 76/5 •
Januar 2014
Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji
•
Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja
Nove knjige
•
Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu
Prireditve ob stoletnici rojstva
Ob stoletnici njegovega rojstva je bila v ob-
činski stavbi pregledna razstava o življenju
in delu Viktorja Repanška. Kmetijski inšti-
tut je za razstavo iz genske banke prispeval
vse prve slovenske sorte krompirja, ki jih
je vzgojil Viktor Repanšek. Manjkala je le
Viktorija. Društvo sv. Jakoba iz Kamnika
je pripravilo predavanje o Viktorju Repan-
šku - očetu prvih sort krompirja. Preda-
vanje sta imela profesor Danijel Bezek in
univ. dipl. ing. agronomije Tadej Sluga. Na
dan obletnice je bila na rojstni hiši odkrita
spominska plošča, ki mimoidočim pove, da
je bil tam rojen Viktor Repanšek, zaslužni
agronom in žlahtnitelj prvih slovenskih sort
krompirja.
Literatura in viri:
Bezek, Danijel, 2004:
Ob devetdesetletnici inženirja Viktorja
Repanška. Kamniški zbornik, 319-322.
Bezek, Danijel, 1996:
70 let skavtstva in gozdovništva v
Kamniku. ZSKSS Kamnik, 18.
Bezek, Danijel, 2003:
»astna obËana Niko Sadnikar in Viktor
Repanšek. Kamniški obËan, 27. marca 2003.
Enciklopedija Slovenije, 10. knjiga, 1996:
173.
Repanšek, Viktor, 1949:
Gojimo krompir. Celje.
Repanšek, Viktor, 1958:
Krompir. Celje.
Repanšek, Viktor, 1963:
Prve domaËe sorte krompirja.
Kmetijski inštitut Slovenije.
Sluga, Tadej, 2013:
Viktor Repanšek žlahtnitelj prvih
slovenskih sort krompirja. Rokopis, predavanje v Kamniku,
30. avgusta leta 2013.
Magnetogram pogovora z g. Viktorjem Repanškom,
27. decembra 1995
, arhiv Benjamin Bezek.
Danijel Bezek,
rojen leta 1952, profesor svetnik. UËitelj na Osnovni šoli Frana Albrehta v
Kamniku. Gospoda Viktorja Repanška je osebno poznal. O njem je napisal veË Ëlankov,
zato ga je Krajevna skupnost Kamnik - center prosila, da bi ob stoletnici rojstva pripravil
pregledno razstavo o življenju in delu Viktorja Repanška. Razstavo je pripravil skupaj
z Benjaminom Bezkom, Ivanko UËakar, Janezom Repanškom in Vladimirjem PeËkom.
Ob obletnici je imel z univ. dipl. ing. agronomije Tadejem Slugo predavanje o Viktorju
Repanšku, oËetu prvih slovenskih sort krompirja.
Ko so mi pokazali ta vodnik, sem na hitro,
ne da bi ga natančneje pogledal, pomislil,
da je to še eden izmed v zadnjem času kar
številnih iz nemškega jezikovnega okolja
prevedenih priročnikov za spoznavanje ra-
stlin in živali. So v splošnem čisto primerni,
saj izhajajo iz okolij, kjer nas prekašajo po
naravoslovni kulturi in kjer je poznavanje
rastlin in živali sestavni del splošne izobraz-
be, ne pa zgolj izbirni predmet za navdušen-
ce. Res pa je, da so v njih večinoma pred-
stavljene rastline in živali, ki so značilne za
srednjo Evropo in v takih vodnikih nava-
dno ne najdemo opisov naših posebnosti.
V osnovi tudi ta vodnik ni drugačen, je pa
izrazito prirejen za najmlajše in ko ga pre-
listaš, opaziš, da sta vsebina in oblika zelo
skrbno izbrani ter všečno in nazorno pona-
zorjeni. Na eni strani o izbrani rastlini ali
živali najdeš ob njenem opisu in bivališču
še marsikatero posebnost, zanimivost, tudi
opozorilo, kar je poučno ne samo za otroke,
Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu
proteus januar 2014.indd 228
3/16/14 8:03 PM
229
Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu •
Nove knjige
ampak tudi za odrasle. V
uvodnem poglavju avtorji
predstavijo zasnovo knjige
in mlademu bralcu dajejo
navodila, da se bo v nada-
ljevanju lažje znašel. Pove-
do mu, kako naj razlikuje
drevesa, grme in cvetlice,
predstavijo glavne živalske
skupine in med življenj-
skimi prostori še posebej
obalo in morje (ker je to
za večino otrok manj zna-
no okolje, ki ga spoznavajo
le na počitnicah). Živali in
rastline so predstavljene po
naslednjih življenjskih pro-
storih: mesto in vas (torej
urbano okolje), travnik in
polje, gozd, celinske vode
ter obala in morje. Izbor
rastlin (najbrž tudi živali)
v posameznih okoljih je
ponekod nekoliko nenava-
den. Med rastlinami mesta in vasi so tako
na primer predstavljeni tudi navadni mali
zvonček, lipa, lipovec, rumeni dren (pokoj-
ni prof. Wraber me je nekoč naučil, da je
pravilneje samo dren, Cornus mas, sorodni
rdeči dren, Cornus sanguinea, pa je svib),
mokovec, jerebika, navadni macesen in tisa,
torej v glavnem gozdne vrste, ki jih na vasi
in v mestu vidimo na vrtovih, v parkih ter
ponekod v mejicah. Med rastlinami v gozdu
pa najdemo rdeči naprstec, ki ga v Slove-
niji poznamo le kot gojeno rastlino. Med
rastlinami, ki rastejo ob celinskih vodah,
je predstavljen tudi orjaški dežen, ki je do-
ma na Kavkazu in ki se je v srednji Evropi
očitno že razširil iz vrtov, v Sloveniji pa je
za zdaj na srečo še malo možnosti, da bi
ga videli v naravnem okolju. Vodnik kljub
vsemu ni zgolj prevod nemškega izvirnika,
temveč tudi njegova priredba, kar mu daje
dodano vrednost. Čeprav prevajalka, biolo-
ginja in botaničarka Špela Novak, na izbor
vrst ni vplivala (in je torej v njem ohranila
tudi rdeči naprstec in orja-
ški dežen, namesto njiju bi
za slovenske bralce lahko
predstavili kak drug, v na-
šemu okolju domač napr-
stec in dežen), je v besedi-
lu opozorila, da sta to pri
nas neobičajni vrsti. Tudi
pri vseh drugih rastlinskih
in živalskih vrstah omenja,
kako je z njihovo razširje-
nostjo v Sloveniji. Na kon-
cu knjige je tudi seznam
dodatne literature, s katero
si je pomagala pri prired-
bi izvirnika. Morda bi bila
že v uvodu knjige koristna
kratka pojasnila za slo-
venskega bralca in razlaga
izhodišč za priredbo. Tam
bi na primer lahko tudi iz-
vedeli, po katerih virih so
zapisana slovenska imena
rastlin in živali. V knji-
gi so se namreč povsem izognili latinskih
imen, kar je razumljivo, saj mladega bralca
z njimi res ne smemo obremenjevati. Vsaj v
oklepaju, četudi z majhnimi črkami, pa bi
bila po moje vseeno koristna. Večina pred-
stavljenih rastlin je nedvomno prepoznavnih
kot vrste in njihova slovenska imena očitno
sledijo zadnji izdaji Male flore Slovenije iz
leta 2007. Opazil sem dve izjemi: pljučnik
(ki jih je pri nas seveda več vrst, narisan
je najbrž navadni, Pulmonaria officinalis)
in vijolica (narisana je najbrž dišeča, Viola
odorata, v besedilu je omenjena tudi gozdna
vijolica). Avtorji izhajajo iz prepričanja, da
sta rodova vijolic in pljučnikov prezahtev-
na za otroke, da bi ju prepoznali kot vrste,
kar najbrž drži, v izboru pa ju zaradi njune
pogostnosti niso želeli izpustiti. Sicer je za-
ložba poleg izbora mlade, a nedvomno pri-
merne in poznavalske prevajalke poskrbela
tudi za strokovni pregled prevoda, ki ga je
opravil veteran, izvrstni zoolog in ornitolog
Janez Gregori, kar tudi daje slovenski izda-
Prevod in priredba nemškega
naravoslovnega vodnika za otroke (avtorji
Anita van Saan, Holger Haag in Ursula
Stichmann-Marny). Založba Narava, Kranj,
2013, 256 strani.
proteus januar 2014.indd 229
3/16/14 8:03 PM
230
■
Proteus 76/5 •
Januar 2014
Nove knjige
•
Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu
PoËastitve
•
Trg Ivana Regna v Gorenji vasi
ji nemškega izvirnika ustrezno verodostoj-
nost. Knjigo nedvomno lahko priporočim
bralcem, še posebej kot pomožni učbenik
za osnovnošolce višjih razredov in dijake
srednjih šol. Nekoliko vem, da imajo tako
eni kot drugi med svojimi obveznostmi tu-
di pripravo herbarija, in vem tudi, da imajo
nekateri (in enako njihovi starši) s tem ne-
malo težav. Tudi sam sem se od v tej knjigi
predstavljenih rastlin in živali precej »nau-
čil«, saj sem že davno zapustil šolske klopi
(marsikatero od v knjigi predstavljenih živali
pa še zdaj v naravi težko prepoznam). Torej
ni nobena sramota, če bomo po tej knjigi
posegali (in se iz nje učili) tudi odrasli.
Igor Dakskobler
Lansko poletje, 25. junija leta 2013, so v
Gorenji vasi svečano poimenovali osrednji
trg po slovenskem znanstveniku, bioakusti-
ku Ivanu Regnu, ki je bil rojen 9. decembra
leta 1868 v Lajšah pri Gorenji vasi v Po-
ljanski dolini. O njem in njegovih dosežkih
smo v Proteusu lahko pogosto brali, od Gro-
šljevega članka v prvem letniku leta 1934
do zadnjega obširnega Aljančičevega v letu
1996.
Poimenovanja cest ali trgov po uglednih
slovenskih znanstvenikih niso ravno pogo-
stni dogodki in zaslugo za to lepo dejanje
ima brez dvoma župan občine Gorenja vas
Trg Ivana Regna s spomenikom v Gorenji vasi.
Foto: www.fotografiranje.si.
Trg Ivana Regna v Gorenji vasi
proteus januar 2014.indd 230
3/16/14 8:03 PM
231
Trg Ivana Regna v Gorenji vasi •
PoËastitve
Komet in vesoljska sonda Rosetta •
Naše nebo
- Poljane gospod Milan Čadež. Imenoval je
odbor, ki ga je vodil gospod Valentin Bo-
gataj in ki je poskrbel ne samo za ureditev
trga, postavitev spomenika in za program
svečanosti, temveč tudi za manjšo občasno
razstavo s predavanjem o Regnu kot enem
od začetnikov bioakustike v svetovnem me-
rilu 5. aprila leta 2013. Pred sto leti je Ivan
Regen objavil svoj znameniti poskus pri-
vabljanja murnove samičke k telefonu, po
katerem se je oglašal samček. To pa je bil
le eden od njegovih elegantnih poskusov, s
katerimi je Regen dokazal, da vsaj nekatere
žuželke res slišijo zvok, ki se širi po zraku,
in se nanj tudi odzivajo. Tega takrat mnogi
znanstveniki niso verjeli.
Odbor za poimenovanje trga po Ivanu Re-
gnu je povzročil tudi objavo knjižice o dr.
Ivanu Regnu s ponatisom omenjenega član-
ka Marka Aljančiča Sto let spoznanja o sluhu
pri žuželkah (Proteus, 59, 2: 54-68). V tej
publikaciji sem tudi sam prispeval sestavek
o Regnovih raziskavah v luči sodobne bio-
akustike, poleg tega je knjižica obogatena
z uvodnikom župana Čadeža, informativ-
nimi podatki o Ivanu Regnu in angleškim
sestavkom dr. Antona Gradiška, povzetega
iz revije Jožef Stefan Institute News Bulletin
(december 2012). Knjižica je zelo lepo obli-
kovana in odlično ilustrirana.
Na svečanosti ob poimenovanju trga na
žalost zaradi potovanja v tujino nisem bil,
lepo urejeni trg pa sem si ogledal kasneje.
Mislim, da je vredno, da se popotnik, ki ga
zanima naravoslovje in še posebej zvočno
sporazumevanje živali, na poti skozi Gore-
njo vas tam ustavi in si ogleda trg s spome-
nikom temu slovenskemu znanstveniku.
Matija Gogala
O tem, kako je nastalo Osončje in kakšne
so bile razmere ob njegovem nastanku, se
astronomi sprašujejo že vrsto let. Čeprav ve-
mo že veliko, danes še vedno ne znamo od-
govoriti na nekatera ključna vprašanja: kako
in kje natanko nastanejo planeti, kako se je
na Zemlji nabralo toliko vode, kako so na
Zemljo prišle preproste organske moleku-
le, potrebne za nastanek življenja? Odgovor
na vsa ta vprašanja ni možen brez védenja
o materialni sestavi Osončja in razmerah, v
katerih je nastalo.
Ker časovne ure ne moremo zavrteti nazaj
in ker so ostali planetarni sistemi preveč
oddaljeni, da bi lahko z opazovanjem odgo-
vorili na ta vprašanja, so se morali astrono-
mi znajti in poiskati v našem osončju takšna
telesa, ki so se od njegovega nastanka čim
manj spremenila. Danes verjamemo, da so
ta telesa kometi.
Kometi so najbolj prvobitna telesa našega
osončja, sestavljeni so iz silikatnega prahu
in kamnin, pomešanih z ledom. Kratkope-
riodni kometi, taki, ki se vračajo v bližino
Sonca v razdobju 200 let, izvirajo iz Kui-
perjevega pasu. To je pas nebesnih objektov,
ki se nahajajo v orbitah, ki so od Sonca bolj
oddaljene kot Neptun. Največja predstavni-
ka teh objektov sta pritlikava planeta Pluton
in Erida. Dolgoperiodni kometi pa prihaja-
jo iz Ortovega oblaka, ki na razdaljah med
Komet in vesoljska sonda Rosetta
Mirko Kokole
proteus januar 2014.indd 231
3/16/14 8:03 PM
232
■
Proteus 76/5 •
Januar 2014
Naše nebo
•
Komet in vesoljska sonda Rosetta
2.000 do 50.000 astronomskih enot in več
obdaja naše osončje. Ti kometi imajo peri-
ode, daljše od 200 let, marsikateri se Soncu
približa le enkrat. Večina kometov je tako
oddaljenih od Sonca, da je njegov vpliv na
njih neznaten, in so dovolj majhni, da so
ostali nediferencirani in je snov v njih ostala
od njihovega nastanka nespremenjena. Ta-
ko predstavljajo časovne kapsule, ki v sebi
skrivajo podatke o nastanku našega osončja.
Da bi razkrili vse skrivnosti kometov, jih
astronomi opazujejo z vsemi možnimi nači-
ni, tudi z vesoljskimi sondami, med kateri-
mi so najbolj znane Deep Impact (Globoki
udarec), Star Dust (Zvezdni prah), Giotto
ter druge, ki so vsaka na svoj poseben način
preučevale komete. Vendar pa nobena od
njih še ni od blizu uspešno opazovala celo-
tnega razvoja kometa na njegovi poti okoli
Sonca. Prav to bo naredila vesoljska sonda
Rosetta, ki so jo skoraj natanko pred dese-
timi leti, marca leta 2004, izstrelili na pot
do kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko.
Sondo Rosetta je z nekaj pomoči ameriške
vesoljske agencije (NASA) zgradila Evrop-
ska vesoljska agencija (ESA), ki z njo tudi
upravlja. Evropska vesoljska agencija tudi
prvič v svoji zgodovini popolnoma samostoj-
no skrbi za njeno celotno pot po Osončju.
Kometi gredo na svoji poti okoli Sonca
skozi več stopenj, od popolnoma neaktiv-
ne faze, kjer so le popolnoma zamrznjeni
objekti, do zelo aktivne faze, ko se pribli-
žujejo Soncu in se okoli njih razvije koma,
neke vrste atmosfera, tako da dobijo njihovo
nam najbolj znano lastnost, to sta dva repa.
Enega sestavljajo prašni delci, vse do nekaj
milimetrov velikosti, drugega pa ioni pli-
nov. Kar je nam manj znano, je, da kometi
razvijejo tudi zelo zapleteno ionosfero, ki jo
Umetniška upodobitev sonde Rosseta.
Credit: ESA - J. Huart.
proteus januar 2014.indd 232
3/16/14 8:03 PM
233
Komet in vesoljska sonda Rosetta •
Naše nebo
za zdaj še slabo razumemo. Skoraj popolna
neznanka pa je, kaj se dogaja na površju ko-
meta, ko je v bližini Sonca. Da bi razkrili
to neznanko, je vesoljska sonda Rosetta se-
stavljena iz dveh delov, prvi bo kot satelit
obkrožal komet, drugi del z imenom Philae
pa bo nežno pristal na kometu in od tam
natančno opazoval, kakšna je sestava kome-
tove površine ter kaj se z njo dogaja v vseh
fazah razvoja kometa.
Kot že rečeno, je bila sonda izstreljena le-
ta 2004. Nato je po zapleteni orbiti, kjer je
večkrat uporabila načelo gravitacijske frače,
začela svojo dolgo pot proti kometu 67P/
Churyumov-Gerasimenko. Na tej poti je že
preskusila svoje inštrumente na dveh astero-
idih, to sta bila Lutetia in Steins, ter opazo-
vala kometa C/2002 T7 (LINEAR) in 6P/
Temple-1. Leta 2011 se je skoraj popolno-
ma izklopila in odšla v dolgo hibernacijo,
iz katere se je uspešno zbudila 20. januar-
ja letošnjega leta. Sedaj sondo čaka njena
najbolj pomembna naloga, to je srečanje s
kometom 67P/Churyumov-Gerasimenko in
njegovo opazovanje. Sonda bo do kometa
prispela maja, ko bo komet še vedno tako
Nebo v februarju.
Datum: 15. 2. 2014.
»as: 22:00.
Kraj: Ljubljana.
proteus januar 2014.indd 233
3/16/14 8:03 PM
234
■
Proteus 76/5 •
Januar 2014
Naše nebo
•
Komet in vesoljska sonda Rosetta
Table of Contents
oddaljen od Sonca, da ne bo aktiven. Nato
ga bo spremljala vse do njegovega prihoda v
perihelij, to je Soncu najbližjo točko njegove
orbite, kar se bo zgodilo avgusta leta 2015.
Med pomembnimi dogodki bosta tudi zače-
tek podrobnega snemanja površja kometa, ki
se bo začel avgusta letošnjega leta, ter pri-
stanek sonde Philae na kometovem površ-
ju, ki se bo zgodil novembra letošnjega leta.
Takrat bomo prvič videli, kakšno je površje
kometa in kaj ga v resnici sestavlja.
Tako bo leto 2014 še posebej zaznamova-
no z odkrivanjem kometa 67P/Churyumov-
Gerasimenko, ki nam bo morda le razkril
skrivnosti nastanka našega osončja, tako kot
je kamen iz mesta Rosetta razkril skrivnosti
egipčanskih hieroglifov, po čemer so vesolj-
sko sondo tudi poimenovali.
Medtem ko čakamo na prihod sonde Ro-
setta, lahko na zimskem nočnem nebu opa-
zujemo Rimsko cesto, saj se v tem času ob
večernih urah razteza čez celotno nebo. Vi-
dimo pa del, ki je natanko na drugi strani
središča naše galaksije. Iz galaksije torej gle-
damo ven v prostrano vesolje.
Če imamo daljnogled ali majhen teleskop
z velikim vidnim kotom, je sedaj najboljši
čas za opazovanje razsutih zvezdnih kopic,
ki so posejane po vsej dolžini Rimske ce-
ste. Med njimi so prav gotovo najbolj slavne
Plejade in Hijade, ki jih vidimo tudi s pro-
stim očesom. Med tistimi, za katere potre-
bujemo teleskop, je med najlepšimi dvojna
kopica v ozvezdju Perzeja, ki se sedaj ob
večernih urah nahaja na severozahodnem
delu neba, v naši galaksiji pa se nahaja na
njenem zunanjem robu.
Editorial
Tomaž Sajovic
Microbiology
Acetic Acid Bacteria Have Many Fascinating
Properties
Janja Trček
Most people associate acetic acid bacteria first and
foremost with vinegar. Those who have some ba-
sic knowledge of microbiology probably think of
two genera of bacteria: Acetobacter and Gluconobac-
ter. This notion, deeply rooted both in books and
people’s beliefs, began to change dramatically at the
turn of the last century. The article describes the
latest findings in this fascinating research area.
Medicine
Unpredictable Spontaneous Pneumothorax
Omar Alhady
Pneumothorax is an acute condition in which air
accumulates in the pleural space due to a puncture
in the chest wall or damage to the lung itself. There
are different types of pneumothorax: unilateral or
bilateral, open or closed, traumatic or spontaneous,
tension, hemopneumothorax, hydropneumothorax.
Spontaneous pneumothorax is classified as primary,
which occurs without an apparent cause as a sud-
den rupture of subpleural air blister in the absence
of associated lung diseases, and secondary, which
occurs in patients with underlying lung diseases or
syndromes such as asthma, tuberculosis, chronic
obstructive pulmonary disease, Marfan's syndrome,
α1-antitrypsin deficiency, Ehlers-Danlos syndrome.
The occurrence of spontaneous pneumothorax is
not negligible and is most frequent in young asthe-
nic men. Direct causes of leakage of air from the
lung into the pleural space are difficult to establish,
but it is supposedly associated with air pressure and
temperature, relative humidity, seasons and lunar
phases. Historically interesting is artificial pneu-
mothorax that was used in the second half of the
19th and the first half of the 20th century as the
basic treatment of tuberculosis. Some of the main
symptoms of spontaneous pneumothorax are chest
pain, shortness of breath, rapid breathing and inc-
reased heart rate. Ultrasound, X-rays and EKG play
the key role in the identification of pneumothorax.
Treatment mainly consists of inserted chest tube
proteus januar 2014.indd 234
3/16/14 8:03 PM
235
Table of Contents
and chest drainage, but surgery is required if there
have been repeated episodes. Awareness and quick
identification of this acute condition are required to
provide a timely and proper treatment of the patient
and are critical to avoid complications.
Crystallography
Classification of Crystals According to Their Shape
(Part 3)
Mirjan Žorž
In the first two parts we described symmetry pro-
perties of one- and two-fold minerals that represent
a little less than a third of all known minerals and
only a quarter of all symmetries ranging between 1-
and 6-fold. In this part we will look at 3-fold mine-
rals whose crystals, owing to higher symmetries, are
frequently richer in crystal shapes and consequently
have more crystal planes.
Nobel Prizes 2013
Nobel Prize in Chemistry 2013: Development of
Multiscale Models for Complex Chemical Systems
Janez Mavri
The author describes his view on the Nobel Prize
in Chemistry. The 2013 prize-winners are Martin
Karplus, Michael Levitt and Arieh Warshel. The
prize was awarded for the development of multiscale
models for complex chemical systems.
Physics
Subjective Interpretation of Quantum Mechanics
Janez Strnad
Quantum mechanics is considered the most success-
ful physical theory. Applicable to a broad range of
phenomena, its predictions have not been contra-
dicted by any experimental experience. Neverthe-
less, foundations of quantum mechanics have been a
subject of discussions for nearly one hundred years.
Most physicists are not disturbed by the fact that
there are, if we may exaggerate a bit, almost as
many interpretations of quantum mechanics as there
are physicists. Although different, all interpretations
lead to the same predictions that may be tested. Pro-
teus recently reported On Interpretations of Quantum
Mechanics: 73 (2010/2011) 414-421; 74 (2011/2012)
72-23. This article is a logical sequel to the report.
Having proposed the Ithaca interpretation several
years before (so called because of Ithaca, the location
of Cornell University), N. David Mermin in Phys-
ics Today advocated a new interpretation. Probability
theory is considerably older than quantum mechan-
ics and has also been plagued by questions of its
foundations. In 2002, Carl Caves, Chris Fuchs and
Ruediger Schack, who study the theory of quantum
information, published the article Quantum prob-
abilities as Bayesian probabilities. The paper argued
that the problems of quantum mechanics, some of
which are known as paradoxes, either vanish or as-
sume less vexing forms if probability is understood
as subjective. Mermin, who adopted the new view,
wanted to bring QBism to the attention of a larger
community of physicists who have no professional
interest in quantum foundations without wishing to
persuade those experts who study the foundations of
quantum mechanics. This approach is called quan-
tum bayesianism or shortly QBism. Let’s try to follow
Mermin and describe some of the views proposed by
Qbism. QBism eliminates the measurement problem.
Based on new experience an agent unproblemati-
cally changes the wave function used to describe the
state of the physical system. This has no effect on
the physical system, but merely changes the agent’s
beliefs. Wave functions therefore are not a property
of the system but are inherent to the agent informed
with her experiences.
From the history of potato breeding in Slovenia
Viktor Repanšek – Father of the First Slovenian
Potato Variety
Danijel Bezek
Viktor Repanšek (1913-2006) was born one hun-
dred years ago. The memorial plaque on his home
in Kamnik stresses some of his virtues: expert
agronomist, breeder of Slovenian potato varieties,
co-founder of Kamnik scouts, honorary citizen of
the Kamnik municipality. It is only right that we
should get to know him better as a breeder of the
first Slovenian potato varieties.
New books
Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu (My
First Field Guide to Animals and Plants)
Igor Dakskobler
Tribute
Ivan Regen Square in Gorenja vas
Matija Gogala
Our sky
Comet and the Rosetta Space Probe
Mirko Kokole
Table of Contents
proteus januar 2014.indd 235
3/16/14 8:03 PM
Vabimo vas, da s Prirodoslovnim društvom Slovenije obiščete manj znane kotičke Slo-
venije in sosednjih držav, kjer se skrivajo naravne lepote in zanimivosti, ki so večinoma
nepoznane, vsekakor pa za ljubitelje narave vredne pozornosti. Program enodnevnih in
večdnevnih ekskurzij je objavljen na spletni strani društva www.proteus.si.
Naravoslovne ekskurzije in potovanja
Prvomajsko potovanje
s Prirodoslovnim društvom Slovenije
Makedonija
26. april – 3. maj 2014
Vabimo vas na osemdnevno potovanje po Makedoniji, kjer bomo obiskali tri nacionalne
parke: Nacionalni park Mavrovo s čudovitimi planotami in neokrnjeno naravo, Nacionalni
park Galičica s številnimi rastlinskimi endemiti in nepozabnimi razgledi na Ohridsko in
Prespansko jezero ter Nacionalni park Pelister z mnogimi geološkimi in botaničnimi po-
sebnostmi. Oglede nacionalnih parkov bomo popestrili z vožnjo s čolni po soteski Matka
v bližini Skopja, z ogledom najvišjega slapa v Makedoniji pri vasi Smolari, ogledom »ka-
mnitih svatov« v Kuklici ter obiskom prazgodovinskega observatorija Kokino, poskrbeli pa
bomo tudi za spoznavanje makedonske kulture v vasi Galičnik in v antičnem mestu Stobi.
proteus januar 2014.indd 236
3/16/14 8:03 PM
Ogled mokrišč in poplavnih ravnic
Donave in Drave v bližini Osijeka.
Park narave Kopački Rit
24. maj – 25. maj 2014
proteus januar 2014.indd 237
3/16/14 8:03 PM
O
gled največje soteske v Evropi Verdon, Regionalnega parka Luberon s sotesko Regalon
in nahajališča okre v vasi Roussilon, obisk muzeja entomologa Jeana Henrija Fabra, me-
steca Vaison-La-Romain, čudovite kraške jame Aven d'Orgnac, potepanje po Regionalnem
parku Camargue in spoznavanje geoloških posebnosti planote Saint Baume.
Provansa
21. junij – 28. junij 2014
proteus januar 2014.indd 238
3/16/14 8:03 PM
O
gled Unescove kulturne dediščine (Berat, Gjirokastër, Butrint), arheoloških biserov
Apollonia in Byllis, lagune Karavasta s pelikani, mest Skhoder (Skadar) in Kruje,
doline Teth v albanskih Alpah, kraške jame Pelumbas, Nacionalnega parka Llogora.
Albanija
7. avgust – 20. avgust 2014
Ceno potovanj in podrobnejše programe si lahko ogledate
na spletni strani www.proteus.si,
več informacij dobite v upravi društva na telefonski številki 01/252-19-14
ali na elektronskem naslovu prirodoslovno.drustvo@gmail.com.
proteus januar 2014.indd 239
3/16/14 8:03 PM
■
Mikrobiologija
Ocetnokislinske bakterije imajo številne
zanimive lastnosti
Ob besedah ocetnokislinske bakterije večina ljudi zagotovo najprej
pomisli na kis. Tisti, ki so se že srečali z osnovami mikrobiologije,
se verjetno pri tem spomnijo na dva rodova bakterij: Acetobacter
in Gluconobacter . Takšna slika, ki je zakoreninjena v glavah
ljudi in tudi v knjigah, pa se je začela na prehodu iz 20. v 21.
stoletje močno spreminjati. V članku so opisana zadnja spoznanja
na tem zanimivem raziskovalnem področju.
■
Medicina
Nepredvidljivi spontani pnevmotoraks
Pnevmotoraks je akutno stanje, pri katerem se začne nabirati zrak
v obpljučni ali plevralni votlini zaradi predrtja stene prsnega
koša ali zaradi poškodbe na površini pljuč. Poznamo različne
oblike pnevmotoraksa, ena od njih je spontani pnevmotoraks.
Za primarno obliko spontanega pnevmotoraksa je značilno
nepredvidljivo in nenadno raztrganje subplevralnega mehurčka
brez pridruženih pljučnih bolezni. Pogostost spontanega
pnevmotoraksa ni zanemarljiva, najpogosteje pa se pojavi pri
mlajših moških astenične postave. Neposredne vzroke za začetek
uhajanja zraka iz pljuč v plevralni prostor je težko določiti,
določen vpliv naj bi imeli: zračni tlak, temperatura zraka,
relativna vlažnost, letni časi in lunine mene.
■
Nobelove nagrade za leto 2013
Nobelova nagrade za kemijo 2013: Razvoj
večnivojskih modelov za simulacije
kompleksnih molekulskih sistemov
Pisec v svojem prispevku opisuje svoj pogled na Nobelovo nagrado
za kemijo. Dobitniki Nobelove nagrade za kemijo v letu 2013
so Martin Karplus, Michael Levitt in Arieh Warshel. Nagrada
je bila podeljena za razvoj večnivojskih modelov za simulacije
kompleksnih molekulskih sistemov.
■
Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji
Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih
sort krompirja
Pred sto leti se je rodil Viktor Repanšek (1913-2006). Na
spominski plošči na rojstni hiši v Kamniku so poudarjene tri
njegove odlike: zaslužni agronom, žlahtnitelj slovenskih sort
krompirja, soustanovitelj skavtov v Kamniku, častni občan
občine Kamnik. Prav je, da ga spoznamo kot žlahtnitelja prvih
slovenskih sort krompirja.
proteus januar 2014.indd 240
3/16/14 8:03 PM
Dostları ilə paylaş: |