Januar 2014, 5/76. letnik cena V redni prodaji 5,00 eur
Yüklə 0,52 Mb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Mladi agronom
- Vzgoja novih sort krompirja
- Drugo strokovno delo
- Prireditve ob stoletnici rojstva
- Ocetnokislinske bakterije imajo številne zanimive lastnosti
- Nepredvidljivi spontani pnevmotoraks
- Nobelova nagrade za kemijo 2013: Razvoj večnivojskih modelov za simulacije kompleksnih molekulskih sistemov
- Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja
|
Otroštvo in mladost 2. septembra leta 2013 je minilo natanko sto let, ko se je majhnemu kmetu Janezu Repanšku in Mariji, rojeni Snoj, na Šutni v Kamniku rodil sin Viktor. Skromne raz- mere niso dopuščale, da bi po končani ljud- ski šoli odšel na gimnazijo v Ljubljano. Po dveh letih čakanja je mama dosegla, da je odšel v Ljubljano. Na dan, ko je maturiral (1933), mu je umrla dobra mama. Smrt ga je zelo potrla, zato se je odločil za služe- nje vojaškega roka. Po končani vojaščini se je odločil za študij na Kmetijsko–gozdarski fakulteti v Zagrebu. Takrat takega študija v Ljubljani ni bilo. Bil je čas najhujše gospo- darske krize. V zelo skromnih razmerah je v rekordnem času končal študij, saj je istega dne končal predavanja in diplomiral (1938). Mladi agronom Banska uprava v Ljubljani je Viktorja Re- panška poslala na novoustanovljeno kmetij- sko šolo v Poljče. Kasneje je postal referent za kmetijsko-gospodinjsko šolstvo. Na slovenskem podeželju je takrat bivalo 82 odstotkov prebivalstva, od kmetijstva je ži- velo 62 odstotkov prebivalstva. Slovenija je bila v jugoslovanskih razmerah agrarno pa- sivno območje. Pestile so nas slabe naravne danosti in zaradi tedanjega dednega prava razdrobljena kmetijska posest. Imeli pa smo dobro organizirano kmetijsko šolstvo (pet banskih kmetijskih šol, osem zasebnih in dve banski kmetijsko-gospodinjski šoli, na- menjeni ženski populaciji). Na tem podro- čju je strokovno deloval Viktor Repanšek. V tem času si je osnoval družino, toda že 1. februarja leta 1941 je bil kot rezervni pe- hotni poročnik mobiliziran v jugoslovansko kraljevo vojsko. Po kapitulaciji je prišel naj- prej v nemško in nato še v italijansko vojno ujetništvo. Od tam se je po kapitulaciji Ita- lije konec novembra leta 1943 vrnil domov. Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja Danijel Bezek Viktor Repanšek v zrelih letih po upokojitvi. Foto: arhiv Pavle Gregorič. proteus januar 2014.indd 224 3/16/14 8:03 PM
225 Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja • Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji Vzgoja novih sort krompirja Po drugi svetovni vojni je postal republiški kmetijski minister Jože Levstik. Bil je prav- nik (1931) in agronom (1935). V tujino je pošiljal na specializacijo mlade strokovnja- ke. Viktor Repanšek je bil poslan na speci- alizacijo iz selekcije in pridelave krompirja v Havličkov Brod na Češko. Po vrnitvi je na Kmetijsko znanstvenem zavodu (predho- dniku Kmetijskega inštituta Slovenije) začel priprave za žlahtnjenje krompirja. Slovenci takrat nismo imeli svojih sort krompirja, tu- je sorte so se pa med vojno izgubile, pa tudi niso bile prilagojene našim razmeram in so hitro oslabele. Delo je steklo na posestvu Češenik pri Domžalah. V dveh letih je bilo zbrano pri- bližno 250 sort krompirja iz držav pridelo- valk. Sliši se prav nenavadno, kako je zbira- nje potekalo. Iz Združenih držav Amerike je nekaj ameriških sort prinesel agronom dr. Franjo Janežič, iz Rusije pa matematik dr. Alojzij Vadnal. Leta 1949 je majhna ekipa pod vodstvom Viktorja Repanška začela z medsortnim križanjem. Cilj je bil vzgojiti sorte, ki bo- do prilagojene našim razmeram in zahtevam pridelovalcev ter po pridelani količini pri- merljive ali boljše od tujih sort. Z medsor- tnim križanjem so želeli doseči zlasti večjo odpornost proti krompirjevi plesni in viru- snim boleznim. Odbrali so 17 materinjih in 15 očetnih sort oziroma selekcijskih hibridov. S križanjem so opravili 93 kombinacij. Uspešnih je bilo 23 kombinacij. Iz dnevnika razberemo, da je bilo naslednje leto posejanih 5.896 semen, kasneje prepikiranih 2.088 rastlinic in ju- nija so na polje presadili 579 sadik. Iz 157 na polje posajenih rastlin je bilo vzgojenih prvih sedem slovenskih sort, ki so leta 1962 dobila svoja imena: Igor, Jubilej, Karmin, Viktorija, Dobrin, Matjaž in Vesna. Posebej zanimiva je Vesna, katere oče ni bil znan. Mama je bila češka figna, cvetni prah pa je bil mešanica katahdina, menomineeja, vora- na in ameriškega križanca X 927-3. Leta 1962 je bila priznana kot sorta tudi Cvetnik, ki pa je bil vzgojen iz klonske iz- bire ameriškega križanca z oznako X 927-3. V dnevniku zasledimo, da so že leta 1948 posadili 120 gomoljev tega križanca. Posa- dili so jih v deset vrst. Izbrana je bila tista vrsta, ki je imela najlepše in najbolj izenače- Viktor Repanšek (desno zadaj) z bratoma in sestro ob oËetovi devetdesetletnici leta 1957. Foto: arhiv Janeza Stepančiča. proteus januar 2014.indd 225 3/16/14 8:03 PM
226 ■
Proteus 76/5 • Januar 2014 Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji
ne grmičke. Sledili sta večletno sajenje klo- nov in njihova selekcija. Danes se od prvih osmih sort sadi le še Cvetnik.
Vzgajanje novih sort krompirja se je na- daljevalo. Leta 1973 sta bili priznani sorti Maja (Avenir X Igor) in Jana (Bea X Frue- mehle). V letu 1979 sta bili potrjeni še dve sorti, in sicer Jaka (Oberarnbacher X Meise) in Meta (Avenir X Dobrin). Od teh sort se danes sadi le še Jana. Slovenski pregovor pravi, da ima neumen kmet najbolj debel krompir. To ni res. Vzgojiti zdravi in količinsko primerni krom- pir je trdo delo. Kot smo videli, v povprečju od prvih križanj do potrditve sorte preteče od deset do petnajst let. V sedemdesetih in osemdesetih letih prej- šnjega stoletja je bil Igor vodilna sorta. Ko- nec osemdesetih let se je razširila različica virusa Y (PVYNTN), verjetno iz Madžar- ske, in virus je iz pridelave izločil slovenske sorte krompirja.
proteus januar 2014.indd 226 3/16/14 8:03 PM
227 Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja • Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji V celoti gledano je Viktor Repanšek vzgojil enajst sort krompirja in eno odbral iz ameri- škega križanca. Drugo strokovno delo Poleg vzgoje novih sort krompirja je Viktor Repanšek slovenske kmete tudi s članki, ra- dijskimi oddajami, knjigami in filmom učil, kako pridelati kakovosten krompir. Uredil je več kot 70 knjig. Bil je član številnih zdru- ženj doma in v tujini. Sklad Borisa Kidriča ga je nagradil za iznajdbe in izpopolnitve (1965), predsedstvo države ga je odlikovalo z redom dela z zlatim vencem (1968), ka- sneje še z redom republike z bronastim ven- cem (1974), Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani pa mu je podelila Jesenkovo pri- znanje (1998). Leta 2003 je postal častni občan občine Ka- mnik.
Kamniški župan Marjan ©arec in predsednik KS Kamnik - center Emil GrzinËiË odkrivata spominsko plošËo Viktorju Repanšku (2. septembra leta 2013). Foto: Danijel Bezek. Sorta Igor, ena vodilnih sort krompirja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Foto: Danijel Bezek. proteus januar 2014.indd 227 3/16/14 8:03 PM
228 ■
Proteus 76/5 • Januar 2014 Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji
Nove knjige
Prireditve ob stoletnici rojstva Ob stoletnici njegovega rojstva je bila v ob- činski stavbi pregledna razstava o življenju in delu Viktorja Repanška. Kmetijski inšti- tut je za razstavo iz genske banke prispeval vse prve slovenske sorte krompirja, ki jih je vzgojil Viktor Repanšek. Manjkala je le Viktorija. Društvo sv. Jakoba iz Kamnika je pripravilo predavanje o Viktorju Repan- šku - očetu prvih sort krompirja. Preda- vanje sta imela profesor Danijel Bezek in univ. dipl. ing. agronomije Tadej Sluga. Na dan obletnice je bila na rojstni hiši odkrita spominska plošča, ki mimoidočim pove, da je bil tam rojen Viktor Repanšek, zaslužni agronom in žlahtnitelj prvih slovenskih sort krompirja.
Ko so mi pokazali ta vodnik, sem na hitro, ne da bi ga natančneje pogledal, pomislil, da je to še eden izmed v zadnjem času kar številnih iz nemškega jezikovnega okolja prevedenih priročnikov za spoznavanje ra- stlin in živali. So v splošnem čisto primerni, saj izhajajo iz okolij, kjer nas prekašajo po naravoslovni kulturi in kjer je poznavanje rastlin in živali sestavni del splošne izobraz- be, ne pa zgolj izbirni predmet za navdušen- ce. Res pa je, da so v njih večinoma pred- stavljene rastline in živali, ki so značilne za srednjo Evropo in v takih vodnikih nava- dno ne najdemo opisov naših posebnosti. V osnovi tudi ta vodnik ni drugačen, je pa izrazito prirejen za najmlajše in ko ga pre- listaš, opaziš, da sta vsebina in oblika zelo skrbno izbrani ter všečno in nazorno pona- zorjeni. Na eni strani o izbrani rastlini ali živali najdeš ob njenem opisu in bivališču še marsikatero posebnost, zanimivost, tudi opozorilo, kar je poučno ne samo za otroke,
proteus januar 2014.indd 228 3/16/14 8:03 PM
229 Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu • Nove knjige ampak tudi za odrasle. V uvodnem poglavju avtorji predstavijo zasnovo knjige in mlademu bralcu dajejo navodila, da se bo v nada- ljevanju lažje znašel. Pove- do mu, kako naj razlikuje drevesa, grme in cvetlice, predstavijo glavne živalske skupine in med življenj- skimi prostori še posebej obalo in morje (ker je to za večino otrok manj zna- no okolje, ki ga spoznavajo le na počitnicah). Živali in rastline so predstavljene po naslednjih življenjskih pro- storih: mesto in vas (torej urbano okolje), travnik in polje, gozd, celinske vode ter obala in morje. Izbor rastlin (najbrž tudi živali) v posameznih okoljih je ponekod nekoliko nenava- den. Med rastlinami mesta in vasi so tako na primer predstavljeni tudi navadni mali zvonček, lipa, lipovec, rumeni dren (pokoj- ni prof. Wraber me je nekoč naučil, da je pravilneje samo dren, Cornus mas, sorodni rdeči dren, Cornus sanguinea, pa je svib), mokovec, jerebika, navadni macesen in tisa, torej v glavnem gozdne vrste, ki jih na vasi in v mestu vidimo na vrtovih, v parkih ter ponekod v mejicah. Med rastlinami v gozdu pa najdemo rdeči naprstec, ki ga v Slove- niji poznamo le kot gojeno rastlino. Med rastlinami, ki rastejo ob celinskih vodah, je predstavljen tudi orjaški dežen, ki je do- ma na Kavkazu in ki se je v srednji Evropi očitno že razširil iz vrtov, v Sloveniji pa je za zdaj na srečo še malo možnosti, da bi ga videli v naravnem okolju. Vodnik kljub vsemu ni zgolj prevod nemškega izvirnika, temveč tudi njegova priredba, kar mu daje dodano vrednost. Čeprav prevajalka, biolo- ginja in botaničarka Špela Novak, na izbor vrst ni vplivala (in je torej v njem ohranila tudi rdeči naprstec in orja- ški dežen, namesto njiju bi za slovenske bralce lahko predstavili kak drug, v na- šemu okolju domač napr- stec in dežen), je v besedi- lu opozorila, da sta to pri nas neobičajni vrsti. Tudi pri vseh drugih rastlinskih in živalskih vrstah omenja, kako je z njihovo razširje- nostjo v Sloveniji. Na kon- cu knjige je tudi seznam dodatne literature, s katero si je pomagala pri prired- bi izvirnika. Morda bi bila že v uvodu knjige koristna kratka pojasnila za slo- venskega bralca in razlaga izhodišč za priredbo. Tam bi na primer lahko tudi iz- vedeli, po katerih virih so zapisana slovenska imena rastlin in živali. V knji- gi so se namreč povsem izognili latinskih imen, kar je razumljivo, saj mladega bralca z njimi res ne smemo obremenjevati. Vsaj v oklepaju, četudi z majhnimi črkami, pa bi bila po moje vseeno koristna. Večina pred- stavljenih rastlin je nedvomno prepoznavnih kot vrste in njihova slovenska imena očitno sledijo zadnji izdaji Male flore Slovenije iz leta 2007. Opazil sem dve izjemi: pljučnik (ki jih je pri nas seveda več vrst, narisan je najbrž navadni, Pulmonaria officinalis) in vijolica (narisana je najbrž dišeča, Viola
vijolica). Avtorji izhajajo iz prepričanja, da sta rodova vijolic in pljučnikov prezahtev- na za otroke, da bi ju prepoznali kot vrste, kar najbrž drži, v izboru pa ju zaradi njune pogostnosti niso želeli izpustiti. Sicer je za- ložba poleg izbora mlade, a nedvomno pri- merne in poznavalske prevajalke poskrbela tudi za strokovni pregled prevoda, ki ga je opravil veteran, izvrstni zoolog in ornitolog Janez Gregori, kar tudi daje slovenski izda-
proteus januar 2014.indd 229 3/16/14 8:03 PM
230 ■
Proteus 76/5 • Januar 2014 Nove knjige
PoËastitve
ji nemškega izvirnika ustrezno verodostoj- nost. Knjigo nedvomno lahko priporočim bralcem, še posebej kot pomožni učbenik za osnovnošolce višjih razredov in dijake srednjih šol. Nekoliko vem, da imajo tako eni kot drugi med svojimi obveznostmi tu- di pripravo herbarija, in vem tudi, da imajo nekateri (in enako njihovi starši) s tem ne- malo težav. Tudi sam sem se od v tej knjigi predstavljenih rastlin in živali precej »nau- čil«, saj sem že davno zapustil šolske klopi (marsikatero od v knjigi predstavljenih živali pa še zdaj v naravi težko prepoznam). Torej ni nobena sramota, če bomo po tej knjigi posegali (in se iz nje učili) tudi odrasli.
Lansko poletje, 25. junija leta 2013, so v Gorenji vasi svečano poimenovali osrednji trg po slovenskem znanstveniku, bioakusti- ku Ivanu Regnu, ki je bil rojen 9. decembra leta 1868 v Lajšah pri Gorenji vasi v Po- ljanski dolini. O njem in njegovih dosežkih smo v Proteusu lahko pogosto brali, od Gro- šljevega članka v prvem letniku leta 1934 do zadnjega obširnega Aljančičevega v letu 1996. Poimenovanja cest ali trgov po uglednih slovenskih znanstvenikih niso ravno pogo- stni dogodki in zaslugo za to lepo dejanje ima brez dvoma župan občine Gorenja vas
Trg Ivana Regna v Gorenji vasi proteus januar 2014.indd 230 3/16/14 8:03 PM 231 Trg Ivana Regna v Gorenji vasi • PoËastitve Komet in vesoljska sonda Rosetta • Naše nebo - Poljane gospod Milan Čadež. Imenoval je odbor, ki ga je vodil gospod Valentin Bo- gataj in ki je poskrbel ne samo za ureditev trga, postavitev spomenika in za program svečanosti, temveč tudi za manjšo občasno razstavo s predavanjem o Regnu kot enem od začetnikov bioakustike v svetovnem me- rilu 5. aprila leta 2013. Pred sto leti je Ivan Regen objavil svoj znameniti poskus pri- vabljanja murnove samičke k telefonu, po katerem se je oglašal samček. To pa je bil le eden od njegovih elegantnih poskusov, s katerimi je Regen dokazal, da vsaj nekatere žuželke res slišijo zvok, ki se širi po zraku, in se nanj tudi odzivajo. Tega takrat mnogi znanstveniki niso verjeli. Odbor za poimenovanje trga po Ivanu Re- gnu je povzročil tudi objavo knjižice o dr. Ivanu Regnu s ponatisom omenjenega član- ka Marka Aljančiča Sto let spoznanja o sluhu pri žuželkah (Proteus, 59, 2: 54-68). V tej publikaciji sem tudi sam prispeval sestavek o Regnovih raziskavah v luči sodobne bio- akustike, poleg tega je knjižica obogatena z uvodnikom župana Čadeža, informativ- nimi podatki o Ivanu Regnu in angleškim sestavkom dr. Antona Gradiška, povzetega iz revije Jožef Stefan Institute News Bulletin (december 2012). Knjižica je zelo lepo obli- kovana in odlično ilustrirana. Na svečanosti ob poimenovanju trga na žalost zaradi potovanja v tujino nisem bil, lepo urejeni trg pa sem si ogledal kasneje. Mislim, da je vredno, da se popotnik, ki ga zanima naravoslovje in še posebej zvočno sporazumevanje živali, na poti skozi Gore- njo vas tam ustavi in si ogleda trg s spome- nikom temu slovenskemu znanstveniku. Matija Gogala O tem, kako je nastalo Osončje in kakšne so bile razmere ob njegovem nastanku, se astronomi sprašujejo že vrsto let. Čeprav ve- mo že veliko, danes še vedno ne znamo od- govoriti na nekatera ključna vprašanja: kako in kje natanko nastanejo planeti, kako se je na Zemlji nabralo toliko vode, kako so na Zemljo prišle preproste organske moleku- le, potrebne za nastanek življenja? Odgovor na vsa ta vprašanja ni možen brez védenja o materialni sestavi Osončja in razmerah, v katerih je nastalo. Ker časovne ure ne moremo zavrteti nazaj in ker so ostali planetarni sistemi preveč oddaljeni, da bi lahko z opazovanjem odgo- vorili na ta vprašanja, so se morali astrono- mi znajti in poiskati v našem osončju takšna telesa, ki so se od njegovega nastanka čim manj spremenila. Danes verjamemo, da so ta telesa kometi. Kometi so najbolj prvobitna telesa našega osončja, sestavljeni so iz silikatnega prahu in kamnin, pomešanih z ledom. Kratkope- riodni kometi, taki, ki se vračajo v bližino Sonca v razdobju 200 let, izvirajo iz Kui- perjevega pasu. To je pas nebesnih objektov, ki se nahajajo v orbitah, ki so od Sonca bolj oddaljene kot Neptun. Največja predstavni- ka teh objektov sta pritlikava planeta Pluton in Erida. Dolgoperiodni kometi pa prihaja- jo iz Ortovega oblaka, ki na razdaljah med Komet in vesoljska sonda Rosetta
proteus januar 2014.indd 231 3/16/14 8:03 PM
232 ■
Proteus 76/5 • Januar 2014 Naše nebo
2.000 do 50.000 astronomskih enot in več obdaja naše osončje. Ti kometi imajo peri- ode, daljše od 200 let, marsikateri se Soncu približa le enkrat. Večina kometov je tako oddaljenih od Sonca, da je njegov vpliv na njih neznaten, in so dovolj majhni, da so ostali nediferencirani in je snov v njih ostala od njihovega nastanka nespremenjena. Ta- ko predstavljajo časovne kapsule, ki v sebi skrivajo podatke o nastanku našega osončja. Da bi razkrili vse skrivnosti kometov, jih astronomi opazujejo z vsemi možnimi nači- ni, tudi z vesoljskimi sondami, med kateri- mi so najbolj znane Deep Impact (Globoki udarec), Star Dust (Zvezdni prah), Giotto ter druge, ki so vsaka na svoj poseben način preučevale komete. Vendar pa nobena od njih še ni od blizu uspešno opazovala celo- tnega razvoja kometa na njegovi poti okoli Sonca. Prav to bo naredila vesoljska sonda Rosetta, ki so jo skoraj natanko pred dese- timi leti, marca leta 2004, izstrelili na pot do kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko. Sondo Rosetta je z nekaj pomoči ameriške vesoljske agencije (NASA) zgradila Evrop- ska vesoljska agencija (ESA), ki z njo tudi upravlja. Evropska vesoljska agencija tudi prvič v svoji zgodovini popolnoma samostoj- no skrbi za njeno celotno pot po Osončju. Kometi gredo na svoji poti okoli Sonca skozi več stopenj, od popolnoma neaktiv- ne faze, kjer so le popolnoma zamrznjeni objekti, do zelo aktivne faze, ko se pribli- žujejo Soncu in se okoli njih razvije koma, neke vrste atmosfera, tako da dobijo njihovo nam najbolj znano lastnost, to sta dva repa. Enega sestavljajo prašni delci, vse do nekaj milimetrov velikosti, drugega pa ioni pli- nov. Kar je nam manj znano, je, da kometi razvijejo tudi zelo zapleteno ionosfero, ki jo Umetniška upodobitev sonde Rosseta. Credit: ESA - J. Huart. proteus januar 2014.indd 232 3/16/14 8:03 PM
233 Komet in vesoljska sonda Rosetta • Naše nebo za zdaj še slabo razumemo. Skoraj popolna neznanka pa je, kaj se dogaja na površju ko- meta, ko je v bližini Sonca. Da bi razkrili to neznanko, je vesoljska sonda Rosetta se- stavljena iz dveh delov, prvi bo kot satelit obkrožal komet, drugi del z imenom Philae pa bo nežno pristal na kometu in od tam natančno opazoval, kakšna je sestava kome- tove površine ter kaj se z njo dogaja v vseh fazah razvoja kometa. Kot že rečeno, je bila sonda izstreljena le- ta 2004. Nato je po zapleteni orbiti, kjer je večkrat uporabila načelo gravitacijske frače, začela svojo dolgo pot proti kometu 67P/ Churyumov-Gerasimenko. Na tej poti je že preskusila svoje inštrumente na dveh astero- idih, to sta bila Lutetia in Steins, ter opazo- vala kometa C/2002 T7 (LINEAR) in 6P/ Temple-1. Leta 2011 se je skoraj popolno- ma izklopila in odšla v dolgo hibernacijo, iz katere se je uspešno zbudila 20. januar- ja letošnjega leta. Sedaj sondo čaka njena najbolj pomembna naloga, to je srečanje s kometom 67P/Churyumov-Gerasimenko in njegovo opazovanje. Sonda bo do kometa prispela maja, ko bo komet še vedno tako Nebo v februarju. Datum: 15. 2. 2014. »as: 22:00. Kraj: Ljubljana. proteus januar 2014.indd 233 3/16/14 8:03 PM
234 ■
Proteus 76/5 • Januar 2014 Naše nebo
Table of Contents oddaljen od Sonca, da ne bo aktiven. Nato ga bo spremljala vse do njegovega prihoda v perihelij, to je Soncu najbližjo točko njegove orbite, kar se bo zgodilo avgusta leta 2015. Med pomembnimi dogodki bosta tudi zače- tek podrobnega snemanja površja kometa, ki se bo začel avgusta letošnjega leta, ter pri- stanek sonde Philae na kometovem površ- ju, ki se bo zgodil novembra letošnjega leta. Takrat bomo prvič videli, kakšno je površje kometa in kaj ga v resnici sestavlja. Tako bo leto 2014 še posebej zaznamova- no z odkrivanjem kometa 67P/Churyumov- Gerasimenko, ki nam bo morda le razkril skrivnosti nastanka našega osončja, tako kot je kamen iz mesta Rosetta razkril skrivnosti egipčanskih hieroglifov, po čemer so vesolj- sko sondo tudi poimenovali. Medtem ko čakamo na prihod sonde Ro- setta, lahko na zimskem nočnem nebu opa- zujemo Rimsko cesto, saj se v tem času ob večernih urah razteza čez celotno nebo. Vi- dimo pa del, ki je natanko na drugi strani središča naše galaksije. Iz galaksije torej gle- damo ven v prostrano vesolje. Če imamo daljnogled ali majhen teleskop z velikim vidnim kotom, je sedaj najboljši čas za opazovanje razsutih zvezdnih kopic, ki so posejane po vsej dolžini Rimske ce- ste. Med njimi so prav gotovo najbolj slavne Plejade in Hijade, ki jih vidimo tudi s pro- stim očesom. Med tistimi, za katere potre- bujemo teleskop, je med najlepšimi dvojna kopica v ozvezdju Perzeja, ki se sedaj ob večernih urah nahaja na severozahodnem delu neba, v naši galaksiji pa se nahaja na njenem zunanjem robu. Editorial Tomaž Sajovic Microbiology Acetic Acid Bacteria Have Many Fascinating Properties
Most people associate acetic acid bacteria first and foremost with vinegar. Those who have some ba- sic knowledge of microbiology probably think of two genera of bacteria: Acetobacter and Gluconobac-
people’s beliefs, began to change dramatically at the turn of the last century. The article describes the latest findings in this fascinating research area. Medicine Unpredictable Spontaneous Pneumothorax Omar Alhady Pneumothorax is an acute condition in which air accumulates in the pleural space due to a puncture in the chest wall or damage to the lung itself. There are different types of pneumothorax: unilateral or bilateral, open or closed, traumatic or spontaneous, tension, hemopneumothorax, hydropneumothorax. Spontaneous pneumothorax is classified as primary, which occurs without an apparent cause as a sud- den rupture of subpleural air blister in the absence of associated lung diseases, and secondary, which occurs in patients with underlying lung diseases or syndromes such as asthma, tuberculosis, chronic obstructive pulmonary disease, Marfan's syndrome, α1-antitrypsin deficiency, Ehlers-Danlos syndrome. The occurrence of spontaneous pneumothorax is not negligible and is most frequent in young asthe- nic men. Direct causes of leakage of air from the lung into the pleural space are difficult to establish, but it is supposedly associated with air pressure and temperature, relative humidity, seasons and lunar phases. Historically interesting is artificial pneu- mothorax that was used in the second half of the 19th and the first half of the 20th century as the basic treatment of tuberculosis. Some of the main symptoms of spontaneous pneumothorax are chest pain, shortness of breath, rapid breathing and inc- reased heart rate. Ultrasound, X-rays and EKG play the key role in the identification of pneumothorax. Treatment mainly consists of inserted chest tube proteus januar 2014.indd 234 3/16/14 8:03 PM 235 Table of Contents and chest drainage, but surgery is required if there have been repeated episodes. Awareness and quick identification of this acute condition are required to provide a timely and proper treatment of the patient and are critical to avoid complications. Crystallography Classification of Crystals According to Their Shape (Part 3)
Mirjan Žorž In the first two parts we described symmetry pro- perties of one- and two-fold minerals that represent a little less than a third of all known minerals and only a quarter of all symmetries ranging between 1- and 6-fold. In this part we will look at 3-fold mine- rals whose crystals, owing to higher symmetries, are frequently richer in crystal shapes and consequently have more crystal planes. Nobel Prizes 2013 Nobel Prize in Chemistry 2013: Development of Multiscale Models for Complex Chemical Systems Janez Mavri The author describes his view on the Nobel Prize in Chemistry. The 2013 prize-winners are Martin Karplus, Michael Levitt and Arieh Warshel. The prize was awarded for the development of multiscale models for complex chemical systems. Physics Subjective Interpretation of Quantum Mechanics Janez Strnad Quantum mechanics is considered the most success- ful physical theory. Applicable to a broad range of phenomena, its predictions have not been contra- dicted by any experimental experience. Neverthe- less, foundations of quantum mechanics have been a subject of discussions for nearly one hundred years. Most physicists are not disturbed by the fact that there are, if we may exaggerate a bit, almost as many interpretations of quantum mechanics as there are physicists. Although different, all interpretations lead to the same predictions that may be tested. Pro- teus recently reported On Interpretations of Quantum Mechanics: 73 (2010/2011) 414-421; 74 (2011/2012) 72-23. This article is a logical sequel to the report. Having proposed the Ithaca interpretation several years before (so called because of Ithaca, the location of Cornell University), N. David Mermin in Phys-
theory is considerably older than quantum mechan- ics and has also been plagued by questions of its foundations. In 2002, Carl Caves, Chris Fuchs and Ruediger Schack, who study the theory of quantum information, published the article Quantum prob- abilities as Bayesian probabilities. The paper argued that the problems of quantum mechanics, some of which are known as paradoxes, either vanish or as- sume less vexing forms if probability is understood as subjective. Mermin, who adopted the new view, wanted to bring QBism to the attention of a larger community of physicists who have no professional interest in quantum foundations without wishing to persuade those experts who study the foundations of quantum mechanics. This approach is called quan- tum bayesianism or shortly QBism. Let’s try to follow Mermin and describe some of the views proposed by Qbism. QBism eliminates the measurement problem. Based on new experience an agent unproblemati- cally changes the wave function used to describe the state of the physical system. This has no effect on the physical system, but merely changes the agent’s beliefs. Wave functions therefore are not a property of the system but are inherent to the agent informed with her experiences. From the history of potato breeding in Slovenia Viktor Repanšek – Father of the First Slovenian Potato Variety
Viktor Repanšek (1913-2006) was born one hun- dred years ago. The memorial plaque on his home in Kamnik stresses some of his virtues: expert agronomist, breeder of Slovenian potato varieties, co-founder of Kamnik scouts, honorary citizen of the Kamnik municipality. It is only right that we should get to know him better as a breeder of the first Slovenian potato varieties. New books Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu (My First Field Guide to Animals and Plants) Igor Dakskobler Tribute Ivan Regen Square in Gorenja vas Matija Gogala Our sky
Comet and the Rosetta Space Probe Mirko Kokole Table of Contents proteus januar 2014.indd 235 3/16/14 8:03 PM Vabimo vas, da s Prirodoslovnim društvom Slovenije obiščete manj znane kotičke Slo- venije in sosednjih držav, kjer se skrivajo naravne lepote in zanimivosti, ki so večinoma nepoznane, vsekakor pa za ljubitelje narave vredne pozornosti. Program enodnevnih in večdnevnih ekskurzij je objavljen na spletni strani društva www.proteus.si. Naravoslovne ekskurzije in potovanja Prvomajsko potovanje s Prirodoslovnim društvom Slovenije Makedonija 26. april – 3. maj 2014 Vabimo vas na osemdnevno potovanje po Makedoniji, kjer bomo obiskali tri nacionalne parke: Nacionalni park Mavrovo s čudovitimi planotami in neokrnjeno naravo, Nacionalni park Galičica s številnimi rastlinskimi endemiti in nepozabnimi razgledi na Ohridsko in Prespansko jezero ter Nacionalni park Pelister z mnogimi geološkimi in botaničnimi po- sebnostmi. Oglede nacionalnih parkov bomo popestrili z vožnjo s čolni po soteski Matka v bližini Skopja, z ogledom najvišjega slapa v Makedoniji pri vasi Smolari, ogledom »ka- mnitih svatov« v Kuklici ter obiskom prazgodovinskega observatorija Kokino, poskrbeli pa bomo tudi za spoznavanje makedonske kulture v vasi Galičnik in v antičnem mestu Stobi. proteus januar 2014.indd 236 3/16/14 8:03 PM
Ogled mokrišč in poplavnih ravnic Donave in Drave v bližini Osijeka. Park narave Kopački Rit 24. maj – 25. maj 2014 proteus januar 2014.indd 237 3/16/14 8:03 PM O gled največje soteske v Evropi Verdon, Regionalnega parka Luberon s sotesko Regalon in nahajališča okre v vasi Roussilon, obisk muzeja entomologa Jeana Henrija Fabra, me- steca Vaison-La-Romain, čudovite kraške jame Aven d'Orgnac, potepanje po Regionalnem parku Camargue in spoznavanje geoloških posebnosti planote Saint Baume. Provansa
21. junij – 28. junij 2014 proteus januar 2014.indd 238 3/16/14 8:03 PM
O gled Unescove kulturne dediščine (Berat, Gjirokastër, Butrint), arheoloških biserov Apollonia in Byllis, lagune Karavasta s pelikani, mest Skhoder (Skadar) in Kruje, doline Teth v albanskih Alpah, kraške jame Pelumbas, Nacionalnega parka Llogora. Albanija 7. avgust – 20. avgust 2014 Ceno potovanj in podrobnejše programe si lahko ogledate na spletni strani www.proteus.si, več informacij dobite v upravi društva na telefonski številki 01/252-19-14 ali na elektronskem naslovu prirodoslovno.drustvo@gmail.com. proteus januar 2014.indd 239 3/16/14 8:03 PM ■ Mikrobiologija Ocetnokislinske bakterije imajo številne zanimive lastnosti Ob besedah ocetnokislinske bakterije večina ljudi zagotovo najprej pomisli na kis. Tisti, ki so se že srečali z osnovami mikrobiologije, se verjetno pri tem spomnijo na dva rodova bakterij: Acetobacter in Gluconobacter. Takšna slika, ki je zakoreninjena v glavah ljudi in tudi v knjigah, pa se je začela na prehodu iz 20. v 21. stoletje močno spreminjati. V članku so opisana zadnja spoznanja na tem zanimivem raziskovalnem področju. ■
Medicina Nepredvidljivi spontani pnevmotoraks Pnevmotoraks je akutno stanje, pri katerem se začne nabirati zrak v obpljučni ali plevralni votlini zaradi predrtja stene prsnega koša ali zaradi poškodbe na površini pljuč. Poznamo različne oblike pnevmotoraksa, ena od njih je spontani pnevmotoraks. Za primarno obliko spontanega pnevmotoraksa je značilno nepredvidljivo in nenadno raztrganje subplevralnega mehurčka brez pridruženih pljučnih bolezni. Pogostost spontanega pnevmotoraksa ni zanemarljiva, najpogosteje pa se pojavi pri mlajših moških astenične postave. Neposredne vzroke za začetek uhajanja zraka iz pljuč v plevralni prostor je težko določiti, določen vpliv naj bi imeli: zračni tlak, temperatura zraka, relativna vlažnost, letni časi in lunine mene. ■
Nobelove nagrade za leto 2013 Nobelova nagrade za kemijo 2013: Razvoj večnivojskih modelov za simulacije kompleksnih molekulskih sistemov Pisec v svojem prispevku opisuje svoj pogled na Nobelovo nagrado za kemijo. Dobitniki Nobelove nagrade za kemijo v letu 2013 so Martin Karplus, Michael Levitt in Arieh Warshel. Nagrada je bila podeljena za razvoj večnivojskih modelov za simulacije kompleksnih molekulskih sistemov. ■
Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja Pred sto leti se je rodil Viktor Repanšek (1913-2006). Na spominski plošči na rojstni hiši v Kamniku so poudarjene tri njegove odlike: zaslužni agronom, žlahtnitelj slovenskih sort krompirja, soustanovitelj skavtov v Kamniku, častni občan občine Kamnik. Prav je, da ga spoznamo kot žlahtnitelja prvih slovenskih sort krompirja. proteus januar 2014.indd 240 3/16/14 8:03 PM Yüklə 0,52 Mb. Dostları ilə paylaş:
|