KLINIČNA SLIKA
Sindrom ACP: homonimna hemianopsija
Sindromi MD: Hornerjev sindom, Okvara možganskih živcev (VI, VII), Hornerjev sindrom, motnje ravnotežja, ateksija
KLINIČNA SLIKA - SAH
Nenaden hud glavobol, slabost, bruanje, prehodna motnja zavesti ali persistentna motnja zavesti, meningealni znaki
KLINIČNA SLIKA – ZMK
AH:tipična mesta; MD, MM, talamus (glavobol, slabost, bruhanje)
KLINIČNA SLIKA –lakunarno
stanje; demenca
Preiskavne metode:
CT GLAVE, MR GLAVE
LP, angiografija, Doppler
ZDRAVLJENJE MOŽGASNSKO –ŽILNIH BOLEZNI
ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP
Akutno zdravljenje:
-
Tromboliza: topljenje strdka s rTPA
-
Zdravljenje infekcij (aspiracijska pljučnica, uroinfekt)
-
Uvedba tromboprofilakse (Heparin)
-
Zgodnja mobilizacija (FTH)
-
Terapija epi-napadov in uvedba antiepileptika
-
Pri obsežnem edemu uvedba osmoterapije ali KRG dekompresija
ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP
Nespecifično zdravljenje:
-Vzdrževanje primernega arterijskega tlaka
-Uravnavanje krvnega sladkorja
-Vzdrževanje elektrolitskega ravnotežja (Na+, K+)
Sekundarna profilaksa:
- Uvedba antiagregacijskega zdravila: Aspirin 100mg,klopidogrel,
tikolopidin, kombinacija Aspirin in dipiridamol
- Uvedba antikoagulantnega sredstva pri kardioemboliji (AF)
- Kontrola dejavnikov tveganja
- Odstranitev zožitve a. karotis interne (>70%);
trombendarterektomija, angioplastika z vstavitvijo žilne opornice
ZNOTRAJ MOŽGANSKA KRVAVITEV
- Zmanjševanje edema (Manitol)
- Zunanja ventrikularna drenaža
- Op. terapija hematoma (lobarni hematomi)
- Uravnavanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter ostalih vitalnih funkcij
SUBARAHNOIDNA KRVAVITEV
- Preprečevanja vazospazma-antogonisti Ca kanalčkov (nimodipin)
- Zmanjševanje bolečine
- Uravnavanje intrakranialnega pritiska (manitol)
- Uravnavanje krvnega tlaka in drugih vitalnih funkcij
- Sedacija (diazepam)
- Op. zdravljenje
MOŽGANSKI TUMORJI
(tumorska okvara)
Okvara živčevja, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti in razmnoževanja celic (možgani,
hrbtenjača, PŽS).
Benigni m. tumorji - ne vraščajo v okolno tkivo, počasna rast, ne metastazirajo, so diferencirani
Maligni m. tumorji (karcinomi, sarkomi) - vraščajo v okolno tkivo
Primarni m. tumorji -rastejo le v možganih; 50% je benignih
Sekundarni tumorji - metastaze iz drugih organov (metastatski tumorji), 3-krat pogostejši kot primarni tumorji
Primarni možganski tumorji:
Gliomi : (tumorji iz podpornih celic) cca. 50% m.tumorjev
Meningiomi (tumorji možganskih, hrbtenjačnih open) cca. 25% m. tumorjev
Hipofizni tumorji (10%)
Acoustični nevrinomi (7.5%)
Pogosti gliomi:
Astrocitomi (iz astrocitov)
Ependimomi (ependimske celice): 6% gliomov
Oligodendrogliomi (iz glije, ki obdaja nevrone): 5% gliomov
Mešani gliomi (oligodendrogliomi in astrocitomi) pogosto kalcifikacije
Glioblastoma mutiforme - infiltrativen, hitrorastoč, najpogosteje v srednjih letih, okvara obeh hemisfer preko korpus kalozum, povprečno preživetje 1 leto.
Medulloblastoma - Hitro rastoč tu. cerebelarnega vermisa, pojavi pri otrocih, metastazirapo suarahnoidnem prostoru na površino CŽS, povprečno preživetje z obsevanjem 1 leto.
Astrocytoma - običajno v možganih pri odraslih, priotecih v malih možganih, počasi rastoč, lahko cističen, povprečno preživetje 6 mesecev, lahko iz njega glioblastoma
Oligodendroglioma - počasi rastoč, soliden, kalciniran, ponavadi pri odraslih v možganskih hemisferah, povprečno preživetje 6 let.
Ependimom - predvsem pri otrocih, počasi rastoč, kalcificira, raste v ali blizu ventriklov običajno blizu 4. ventrikla, kratko preživetje.
MENINGEOMI – so blizu arahnoidnih vilov, povzročajo lokalne znake, okrogle, nodularne mase, dobro omejeni, invazija v duro in kost, so bogato vaskularizirani, stimulirajo lokalno rast kosti, recidivirajo, 10-15% intrakranialnih tumorjev, pri odraslih, srednja starost 38 let, ob sprejemu 46 let, pogostejši pri ženskah, precipitirajoči dejavnik je travma in nosečnost.
Meningeom - obdan z ovojnico -ga lahko ločimo od okolnega tkiva, benigen.
NEVROFIBROM OSMEGA MOŽGANSKEA ŽIVCA:
zraste na perifernem delu vestibularnega veje 8. živca (porus akustikus), je iz fibroznih trakov in retikularnega tkiva, 1-10% znotrajlobanjskih tumorjev, začetek 30 do 60 let, pod 20 let so redki, dela sindrom pntocerebelarnega kota (vertigo, nestabolnost, ataksijo, gluhoto, senzibilitetne motnje na obrazu).
Hipofizni adenomi:
-
Chromofobni – pogost, pri odraslih, komprimira hiazmo in hipotalamus, lahko izloča prolaktin, povzroča mentruacijske težave
-
Bazofilni adenom, mikroadenom, ACTH, Cushingov sindrom
-
Acidofilni adenom, STH, akromegalija
Origo najpogostejših sekumdarnih (metastatskih) tumorjev:
-
Pljuča (ca bronhov)
-
Dojke
-
Ščitnica
-
Ledvica (hipernefrom)
-
Koža (melanom)
-
Ca črevesja
Znaki tumorja so lahko zaradi:
- Zvečanega znotraj lobanjskega tlaka (lokalni edem, zapora pretoka CSL)
- Lokalne okvare
- Oddaljenih učinkov
Znaki povišanega ZLT:
-
Glavobol (jutranji, odvisen od povečanja tlaka)
-
Slabost bruhanje
-
Papiledem
-
Motnje zavesti (kvantitativne)
Znaki lokalne okvare:
-
Pareze (npr. hemipareza)
-
Hemianopsije
-
Senzibilitetne motnje po hemitipu
-
Epi – napadi (sek generalizirani, Todova paraliza)
-
Vedenjske motnje, apatija, perseveracije, osebnostne spremembe
-
Afazija
-
Halucinacije (olfaktorne)
-
Ataksija
Epileptični napadi:
70% pri vaskularnih tumorjih
50% pri astrocitomih
40% pri meningeomih
25% pri glioblastomih
Oddaljeni učinki
-
Akromegalija
-
Cushingov sindrom
SIMPTOMI PRI TUMORJI POSTOPNO PROGREDIRAJO (tedne, mesce)
Dodatne preiskave
-
CT glave, hrbtenjače (z kontrastom)
-
MR glave hrbtenjače
-
LP (karcinomatoza mening)
ZDRAVLJENJE
Antiedematozna terapija (kortikosteroidi), Antiepileptiki, Analgetiki, Antiemetikiž
Operativna terapija, Radioterapija, Kemoterapija
Dostları ilə paylaş: |