Nevrologija je znanje o živčevju (struktura, delovanje, bolezni)

KLINIČNA SLIKA

Sindrom ACP: homonimna hemianopsija

Sindromi MD: Hornerjev sindom, Okvara možganskih živcev (VI, VII), Hornerjev sindrom, motnje ravnotežja, ateksija

KLINIČNA SLIKA - SAH

Nenaden hud glavobol, slabost, bruanje, prehodna motnja zavesti ali persistentna motnja zavesti, meningealni znaki

KLINIČNA SLIKA – ZMK

AH:tipična mesta; MD, MM, talamus (glavobol, slabost, bruhanje)

KLINIČNA SLIKA –lakunarno

stanje; demenca

Preiskavne metode:

CT GLAVE, MR GLAVE

LP, angiografija, Doppler
ZDRAVLJENJE MOŽGASNSKO –ŽILNIH BOLEZNI

ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP
Akutno zdravljenje:

• 
  Tromboliza: topljenje strdka s rTPA
  
• 
  Zdravljenje infekcij (aspiracijska pljučnica, uroinfekt)
  
• 
  Uvedba tromboprofilakse (Heparin)
  
• 
  Zgodnja mobilizacija (FTH)
  
• 
  Terapija epi-napadov in uvedba antiepileptika
  
• 
  Pri obsežnem edemu uvedba osmoterapije ali KRG dekompresija
  

ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP
Nespecifično zdravljenje:

-Vzdrževanje primernega arterijskega tlaka

-Uravnavanje krvnega sladkorja

-Vzdrževanje elektrolitskega ravnotežja (Na+, K+)

Sekundarna profilaksa:

- Uvedba antiagregacijskega zdravila: Aspirin 100mg,klopidogrel,

tikolopidin, kombinacija Aspirin in dipiridamol

- Uvedba antikoagulantnega sredstva pri kardioemboliji (AF)

- Kontrola dejavnikov tveganja

- Odstranitev zožitve a. karotis interne (>70%);

trombendarterektomija, angioplastika z vstavitvijo žilne opornice

ZNOTRAJ MOŽGANSKA KRVAVITEV

- Zmanjševanje edema (Manitol)

- Zunanja ventrikularna drenaža

- Op. terapija hematoma (lobarni hematomi)

- Uravnavanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter ostalih vitalnih funkcij
SUBARAHNOIDNA KRVAVITEV

- Preprečevanja vazospazma-antogonisti Ca kanalčkov (nimodipin)

- Zmanjševanje bolečine

- Uravnavanje intrakranialnega pritiska (manitol)

- Uravnavanje krvnega tlaka in drugih vitalnih funkcij

- Sedacija (diazepam)

- Op. zdravljenje

MOŽGANSKI TUMORJI

(tumorska okvara)
Okvara živčevja, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti in razmnoževanja celic (možgani,

hrbtenjača, PŽS).

Benigni m. tumorji - ne vraščajo v okolno tkivo, počasna rast, ne metastazirajo, so diferencirani

Maligni m. tumorji (karcinomi, sarkomi) - vraščajo v okolno tkivo

Primarni m. tumorji -rastejo le v možganih; 50% je benignih

Sekundarni tumorji - metastaze iz drugih organov (metastatski tumorji), 3-krat pogostejši kot primarni tumorji
Primarni možganski tumorji:

Gliomi : (tumorji iz podpornih celic) cca. 50% m.tumorjev

Meningiomi (tumorji možganskih, hrbtenjačnih open) cca. 25% m. tumorjev

Hipofizni tumorji (10%)

Acoustični nevrinomi (7.5%)
Pogosti gliomi:

Astrocitomi (iz astrocitov)

Ependimomi (ependimske celice): 6% gliomov

Oligodendrogliomi (iz glije, ki obdaja nevrone): 5% gliomov

Mešani gliomi (oligodendrogliomi in astrocitomi) pogosto kalcifikacije
Glioblastoma mutiforme - infiltrativen, hitrorastoč, najpogosteje v srednjih letih, okvara obeh hemisfer preko korpus kalozum, povprečno preživetje 1 leto.

Medulloblastoma - Hitro rastoč tu. cerebelarnega vermisa, pojavi pri otrocih, metastazirapo suarahnoidnem prostoru na površino CŽS, povprečno preživetje z obsevanjem 1 leto.

Astrocytoma - običajno v možganih pri odraslih, priotecih v malih možganih, počasi rastoč, lahko cističen, povprečno preživetje 6 mesecev, lahko iz njega glioblastoma

Oligodendroglioma - počasi rastoč, soliden, kalciniran, ponavadi pri odraslih v možganskih hemisferah, povprečno preživetje 6 let.

Ependimom - predvsem pri otrocih, počasi rastoč, kalcificira, raste v ali blizu ventriklov običajno blizu 4. ventrikla, kratko preživetje.
MENINGEOMI – so blizu arahnoidnih vilov, povzročajo lokalne znake, okrogle, nodularne mase, dobro omejeni, invazija v duro in kost, so bogato vaskularizirani, stimulirajo lokalno rast kosti, recidivirajo, 10-15% intrakranialnih tumorjev, pri odraslih, srednja starost 38 let, ob sprejemu 46 let, pogostejši pri ženskah, precipitirajoči dejavnik je travma in nosečnost.

Meningeom - obdan z ovojnico -ga lahko ločimo od okolnega tkiva, benigen.
NEVROFIBROM OSMEGA MOŽGANSKEA ŽIVCA:

zraste na perifernem delu vestibularnega veje 8. živca (porus akustikus), je iz fibroznih trakov in retikularnega tkiva, 1-10% znotrajlobanjskih tumorjev, začetek 30 do 60 let, pod 20 let so redki, dela sindrom pntocerebelarnega kota (vertigo, nestabolnost, ataksijo, gluhoto, senzibilitetne motnje na obrazu).

Hipofizni adenomi:

• 
  Chromofobni – pogost, pri odraslih, komprimira hiazmo in hipotalamus, lahko izloča prolaktin, povzroča mentruacijske težave
  
• 
  Bazofilni adenom, mikroadenom, ACTH, Cushingov sindrom
  
• 
  Acidofilni adenom, STH, akromegalija
  

Origo najpogostejših sekumdarnih (metastatskih) tumorjev:

• 
  Pljuča (ca bronhov)
  
• 
  Dojke
  
• 
  Ščitnica
  
• 
  Ledvica (hipernefrom)
  
• 
  Koža (melanom)
  
• 
  Ca črevesja
  

Znaki tumorja so lahko zaradi:

- Zvečanega znotraj lobanjskega tlaka (lokalni edem, zapora pretoka CSL)

- Lokalne okvare

- Oddaljenih učinkov

Znaki povišanega ZLT:

• 
  Glavobol (jutranji, odvisen od povečanja tlaka)
  
• 
  Slabost bruhanje
  
• 
  Papiledem
  
• 
  Motnje zavesti (kvantitativne)
  

Znaki lokalne okvare:

• 
  Pareze (npr. hemipareza)
  
• 
  Hemianopsije
  
• 
  Senzibilitetne motnje po hemitipu
  
• 
  Epi – napadi (sek generalizirani, Todova paraliza)
  
• 
  Vedenjske motnje, apatija, perseveracije, osebnostne spremembe
  
• 
  Afazija
  
• 
  Halucinacije (olfaktorne)
  
• 
  Ataksija
  

Epileptični napadi:

70% pri vaskularnih tumorjih

50% pri astrocitomih
40% pri meningeomih
25% pri glioblastomih
Oddaljeni učinki

• 
  Akromegalija
  
• 
  Cushingov sindrom
  

SIMPTOMI PRI TUMORJI POSTOPNO PROGREDIRAJO (tedne, mesce)
Dodatne preiskave

• 
  CT glave, hrbtenjače (z kontrastom)
  
• 
  MR glave hrbtenjače
  
• 
  LP (karcinomatoza mening)
  

ZDRAVLJENJE

Antiedematozna terapija (kortikosteroidi), Antiepileptiki, Analgetiki, Antiemetikiž

Operativna terapija, Radioterapija, Kemoterapija