Vzpostavljanje terapevtskega odnosa

NAJPOGOSTEJŠIH VPRAŠANJ – ALI SAMOMOR LAHKO PREPREČIMO?

1. 
   Kaj doživlja človek, ki poskuša ali napravi samomor?
   
2. 
   Ali vsakdo, ki poskuša samomor, resnično želi umreti?
   
3. 
   Kaj so najpogostejši vzroki za samomorilno dejanje?
   
4. 
   Kdo je bolj obremenjen s samomorom – mladi ali stari?
   
5. 
   Ali moramo in smemo razlikovati samomor in poskus samomora?
   
6. 
   Ali lahko predvidimo in ocenimo suicidalno nevarnost?
   
7. 
   Kako ukrepati, ko ugotovimo, da nekdo razmišlja o samomoru?
   

KORAK'>UKREPANJE PRI B/V S SAMOMORILNO OGROŽENOSTJO

1. 
   KORAK: psihološka pomoč
   

- Pokažite bolniku, da ga sprejemate in razumete v njegovi stiski in samomorilni ogroženosti;

- Spomnite se, da krize ne trajajo večno in da so ozdravljive, ter s tem seznanite bolnika;

- Podpora MS v smislu “tukaj sem in name lahko računate” naj bo jasna in tudi izrečena, če je to

potrebno;

- Očitna samomorilna ogroženost bolnika je urgentna, življenjsko nevarna situacija in kot taka

zahteva številne izredne ukrepe

2. 
   KORAK : zdravila in psihoterapevtska pomoč zmanjšujeta intenzivnost depresivne klinične slike, s tem pa tudi samomorilno ogroženost
   
3. 
   KORAK : vzpostavitev stikov z drugimi, za človeka čustveno pomembnimi ljudmi kot tudi službami – s privolitvijo bolnika. S tem se zmanjša osamljenost, možnost vzpostaviti antisuicidalni pakt
   
4. 
   KORAK: napotitev k psihiatru, ko ni izboljšanja klinične slike in se samomorilna ogroženost poglablja.
   
5. 
   KORAK:napotitev v psih. bolnišnico,na varovani oddelek