Pulmologija (tudi pnevmologija) je veja medicine, ki se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem in zdravljenjem pljučnih bolezni in bolezni dihal.
Zdravnik-specialist ,ki deluje na tem področju, se imenuje pulmolog.
ASTMA
Ástma ali nadúha je kronična bolezen dihal. Stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.
Ko alergeni ali zgolj iritatorji pridejo v stik z vnetimi bronhiji, se ti zaradi prekomerne imunske reakcije še bolj zožijo, stisnejo in s tem močno otežijo dihanje. Če sindrom napreduje, pride do astmatičnega napada. Izločanje sluzi na stenah bronhijev se močno poveča; dihanje je skoraj nemogoče.
Astma sodi med obstruktivne pljučne bolezni in je med kroničnimi pljučnimi boleznimi najpogostejša, saj prizadene 15-17 % ljudi. Zdravila za astmo ni; da se pa blažiti simptome ter ob spremembo načina življenja živeti normalno življenje.
SPROŽILCI ASTME
Značilni sprožilci astme so:
· vdihnjeni alergeni (hišna prašna mušica, žuželke, spore teh živali in kožne celice domačih živali)
· hiperventilacija - pomeni krčevito dihanje, ponavadi s prsnim košem in skozi usta
Pripomoček za zdravljanje astme se imenuje INHALATOR.
KRONIČNA OBSTRUKTIVNA PLJUČNA BOLEZEN (KOPB)
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (s kratico KOPB) je bolezensko stanje dihal, ki zajema sicer dve bolezni:
- kronični bronhitis
- pljučni emfizem.
Pri okoli 75% bolnikov s kronično obstruktivno boleznijo gre za kronični bronhitis, pri ostalih pa za emfizem ali kombinacijo obeh. Značilen bolezenski znak kronične obstruktivne bolezni je obstrukcija dihal.
Vzroki bolezni: Obolevnost narašča zlasti s starostjo, je pogostejša pri moških, belcih in pri ljudeh z nižjega socioekonomskega sloja. Neposredni vzrok je v večini primerov kajenje, vendar le 10-15% kadilcev razvije to bolezen. Vzrok je lahko tudi vdihavanje drugih dražečih snovi (na primer prah oglja, bombažni delci ...); predvsem gre za delavce, ki so na delavnem mestu izpostavljeni prašenju različnih kemikalij.
KRONIČNI BRONHITIS
Kronični bronhitis prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva. Pogostejši je pri moških in starejših od 40 let. Pri več kot polovici bolnikov se postopno razvije zožitev dihalnih poti. Tretjina bolnikov ima vsaj enkrat letno poslabšanje bolezni, ki jo praviloma spremlja bakterijska okužba. Bolniška odsotnost zaradi kroničnega bronhitisa narašča in traja povprečno 25 dni na leto na bolnika. Enako narašča invalidnost.
Najpomembnejši dejavnik, ki sproži nastanek kroničnega bronhitisa, je kajenje.Drugi škodljivi dejavniki, ki imajo manjši vpliv pri nastanku kroničnega bronhitisa, so onesnaženje zraka s plini, parami ter prahom na delovnem mestu in v splošnem okolju ter genetski dejavniki.
PLJUČNI EMFIZEM
Pri pljučnem emfizemu prihaja do čezmerne razširitve dihalnih prostorov distalno od terminalnega bronhiola zaradi destrukcije alveolarnih pregrad. Dihalni prostori se združujejo v večje prostore, ki imajo manjšo površino za izmenjavo plinov. Na ta način se zmanjšuje tudi število alveolnih kapilar. Zaradi uničevanja pljučnega parenhima se poveča podajnost pljuč, radialna trakcija na male dihalne poti pa se zmanjša, zato se zmanjša pretok zraka med izdihom. Ločimo različne oblike emfizema glede na razporeditev v lobulusu: centrolobularni (uničen je respiratorni bronhiol), panlobularni (uničen je celotni lobulus) in paraseptalni (uničen je periferni del lobulusa).
