Oznaka: kp cf klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo

Bolnišnica  Golnik 

 

Oznaka: KP CF 

Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo 

KLINIČNE POTI 

Verzija :1 

 

 

 

Stran 1/10 

Pripravil: M. Fležar 

                                 Pregledal:                             Odobril:                          Datum: 

               

 

KLINIČNA POT ZA SPREJEM IN ZAČETNO OBRAVNAVO BOLNIKA S CISTIČNO 

FIBROZO  

 

                

Datum sprejema........................... datum  odpusta................................................... 

                                                                               

                                               Sprejem na:      □ intenzivni oddelek 

 □ oddelek  

□ oddelek-enoposteljna  

soba 

 

                

 

    

 

Razlog za sprejem:  

□ akutno poslabšanje bolezni   

□ priprava na transplantacijo  

□ drugo

 

 

 

 

Skrbnik 

procesa 

 

Št. 

procesa 

Vrsta procesa 

DA 

NE 

INIC 

Zdravnik  1.1 

Ocena potrebe po hospitalizaciji*  

 

 

 

Zdravnik  1.2 

Konzultacija z zdravnikom CF skupine ** 

 

 

 

Zdravnik  1.3 

Preverjanje potrebe po osamitvi (izolaciji)****  

 

 

 

Zdravnik  1.4 

Prever

janje razpoložljivosti enoposteljne sobe ***

 

 

 

 

Zdravnik  1.5 

Pregled dokumentacije (mikrobiologija izpljunkov, planirana 

transplantacija...) 

 

 

 

Zdravnik  1.6 

Ocena potrebe po kisiku 

 

 

 

zdravnik 

1.7 

Ovzem kužnin (vsaj sputuma) na ABG, atipične mikobakteri

je, 

(aspergilus 

–

 predvsem ob hemoptizi) 

 

 

 

Zdravnik  1.8 

Planiranje antibiotičnega zdravljenja

**** 

 

 

 

Zdravnik  1.9 

Preverjanje razpoložljivosti stalne terapije v oddelčni 

(bolnišnični) lekarni

 

 

 

 

Zdravnik  1.10 

Preverjanje razpoložljivosti nebulizatorja#

 

 

 

 

Zdravnik  1.11 

Planiranje fizioterapevtskih postopkov 

 

 

 

Zdravnik  1.12 

Ocena potrebe po nadzoru vitalnih funkcij 

 

 

 

Zdravnik  1.13 

Ocena potrebe po nutricijskem dodatku (enteralna prehrana, 

vitamini, povečan kalorijski vnos...)

 

 

 

 

Zdravnik  1.14 

Ocena prizadetosti ostalih organov (hepatogram, iztirjena 

sladkorna bolezen...) 

 

 

 

Zdravnik  1.15 

Pogovor s svojci (starši) ob pregledu v urgentni ambulanti

 

 

 

 

Zdravnik  1.16 

Ocena vitalograma, ocena PAAK ****** 

 

 

 

Zdravnik  1.17 

Ocena verjetnosti zapletov (pnevmotoraks, hemoptoe, 

respiracijska odpoved) 

 

 

 

Zdravnik  1.18 

Opravljena vizita vsaj dvakrat v 12. urah po sprejemu 

 

 

 

 

 

 

Mala nalepka s 

podatki o bolniku 

 

Pripravil: M. Fležar 

                                 Pregledal:                             Odobril:                          Datum: 

               

 

 

 

PRILOGA 

 

Ocena potrebe po hospitalizaciji*  

 

Bolnik, ki v urgentno ambulanto pride nedogovorjeno (kar naj ne bi bilo pravilo), zelo verjetno 

potrebuje hospitalizacijo. Indikacija je največrat zagon vnetja v bronhiektazijah, ki povzroči več 

izmečka drugačne barve (zeleno, rumeno, lahko vljecljivo, mukoidno), katerega ni nujno da spremlja 

tudi močno zvišan CRP ali levkocitoza, tudi ne povišana telesna temperatura. V kolikor je to troje 

prisotno, je verjetnejša pljučnica ali empiem. Pogosto je ob tem tudi težja sapa in utrujenost zaradi 

močno produktivnega kašlja.

 

Na drugem mestu so zapleti:  

–

 

pnevmotoraks (zato je nujen RTG pc.); s staro

stjo je vse pogostejši in nastopa pri kar 20% 

bolnikih s CF; lahko je recidivni. Če je simptomatski (respiracijska insuficienca in dispneja) 

zahteva drenažo. Le manjši PTH (do »2 prsta« n

a RTG) dovoljuje opazovanje na visokih 

vsebnostih dodanega kisika (če

 

bolnik ni hiperkapničen).

 

–

 

hemoptoe: pogoste so arteriovenske anastomoze v pljučih (bronhialna arterija in pljučna 

vena); pri 200ml na dan je smiselna embolizacija bronhialnih arterij

 

 

Konzultacija z zdravnikom CF skupine **

 

 

Če je le mogoče, sprejemni zdravnik pred sprejemom ali odpustom pridobi mnenje zdravnika 

CF skupine (zdravniki oddelka 600: S. Škrgat, T. Šubic M. Marc, ali M. Fležar). 

 

Preverjanje potrebe po osamitvi (izolaciji)**** 

 

Bolniki izkašljujejo mikrobe, ki so stalno v njihovih pljučih in so zato kužni. Največja skrb je, kadar 

so kolonizirani z Burkhorelia cepacia ali Psevdomonasom. NIKAKOR ne smeta priti s stik dva 

bolnika s CF, med katerima ima eden v pljučih eno izmed teh dveh bakterij, drugi pa ne! Okužba 

bolnika s CF s psevdomonasom namreč v veliki večini primerov pomeni, da ga NIKOLI več ne bomo 

izkoreninili iz njegovih pljuč!  

Poleg tega se bolnik lahko hitro kolonizira – okuži s strani sostanovalcev v sobi, ki infektivno 

izkašljuejo (predvsem KOPB). 

ZAKLJUČEK: Če ni možno zagotoviti enoposteljne sobe, naj bolnik leži v sobi skupaj z nekužno 

osebo z normalno kompetentnim imunskim sistemom! 

 

Preverjanje razpoložljivosti enoposteljne sobe ***

 

 

Enoposteljna soba za te bolnike je garsonjera oddelka 300. Tja so sprejeti brez doplačila. 

Potreben pa je dogovor naslednji dan z enim od zdravnikov ** da bolnika prevzame v 

vodenje

! Po potrebi seveda tudi sprejem na intenzivni oddelek. 

 

Planiranje antibiotičnega zdravljenja**** 

 

Preverimo antibiogram zadnjega pregleda. Kritičen je podatek o vrsti bakterije o pljučih, manj 

zanesljiv je antibiogram, saj je pri Psevdomonasu velika diskrepanca med klinični odzivom in in vitro 

občutljivostjo bakterije. 

Pri tej bakteriji se odločamo za enkrat dnevno dozo Gentamicina ali drugega aminoglikozida – 

odmerek prilagajamo le ob morebitni ledvični disfunkciji. Priporočljiv je dodatek Ceftazidima (Fortum 

2g/12 ur) ali Ciprofloxacina (750mg na 12 ur p.o.!) ali Cefepima (Maxipime 1 ali 2g na 12 ur). 

Preverimo v popisu uspeh kombinacij ob predhodnih

 hospitalizacijah. Zdravljenje mora trajati 

vsaj 14 dni. Ob visoki gostoti Psevdomonasa dodamo inhalirani aminoglikozid (TOBI) po 

odločitvi zdravnika CF skupine. 

Stafilokokno poslabšanje pa zdravimo z ustreznim cefalosporinom ali vankomicinom. 

 

 

Pripravil: M. Fležar 

                                 Pregledal:                             Odobril:                          Datum: 

               

 

Preverjanje razpoložljivosti nebu

lizatorja# 

 

Bolnik je odvisen od nebulizacije zdravil. Inhalirana terapija je ena izmed osnov 

zdravljenja vsakršnih bronhiektazij! Določenih zdravil ne sme prejemati preko stenskega 

ali običajnega ultrazvočnega nebulizatorja (npr. Pulmozyme), medtem ko druga lahko. 

Osnova je 7% ali 4,5% NaCl, ki je vedno na zalogi na oddelku 100 ali lekarni. Optimalno je, 

da bolnik uporablja svoj nebulizator, ki ga prinese od doma!  

 

Ocena vitalograma, ocena PAAK ***** 

 

Za CF je značilna mešana obstrukcijsko-restriktivna spirometrija (Znižana VC in še bolj 

znižan FEV

1

). Primerjamo izvid ambulantne spirometrije v stabilni fazi. Pri primerjavi teh 

izvidov prevladujoče zmanjšanje VC govori za restriktivne zaplete (pljučnica, pnevmotoraks, 

utrujenost dihalnih mišic...), prevladujoče zmanjšanje FEV

1

 oz. T.i. pa hujšo obstrukcijo (več 

gnoja v dihalih, akutni bronhitis, bronhospazem,...). FEV

1

 pod 30% najverjetneje pomeni 

respiracijsko insuficienco in zahteva PAAK.  

 

PAAK: Ob hipoksemiji dodajamo kisik, zaradi obilnega kašlja in izmečka ima prednost 

dvorogi (do 5 l/min) ali enorogi kateter (do 6 l/min). Če bolnik ni hiperkapničen, se ne 

zadovoljimo s saturacijo 90% pač pa dodajamo več kisika (sat.O

2

 nad 95%)! To še posebej 

velja pri anemiji  pod 110g/l. Pri potrebi po visokih vsebnostih kisika (50 ali 60%) 

razmišljamo o transfuziji. 

Ob hiperkapniji, ki je kompenzirana ocenimo frekvenco dihanja: višja kot je (nad 20), večja je 

ventilacija mrtvega prostora in hitreje pride do odpovedi respiratornih mišic! 

Ob hiperkapniji, ki ni kompenzirana (pH pod 7,40) pa preverimo laktat v krvi in frekvenco 

dihanja: Laktat nad 4mmol bo pripeljal do respiratorne odpovedi (intubacija!); podobno tudi 

pri nižjem laktatu in frekvenci dihanja nad 35/minuto.