Bolnišnica Golnik
Oznaka: KP CF
Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo
KLINIČNE POTI
Verzija :1
Stran 1/10
Pripravil: M. Fležar
Pregledal: Odobril: Datum:
KLINIČNA POT ZA SPREJEM IN ZAČETNO OBRAVNAVO BOLNIKA S CISTIČNO
FIBROZO
Datum sprejema........................... datum odpusta...................................................
Sprejem na: □ intenzivni oddelek
□ oddelek
□ oddelek-enoposteljna
soba
Razlog za sprejem:
□ akutno poslabšanje bolezni
□ priprava na transplantacijo
□ drugo
Skrbnik
procesa
Št.
procesa
Vrsta procesa
DA
NE
INIC
Zdravnik 1.1
Ocena potrebe po hospitalizaciji*
Zdravnik 1.2
Konzultacija z zdravnikom CF skupine **
Zdravnik 1.3
Preverjanje potrebe po osamitvi (izolaciji)****
Zdravnik 1.4
Prever
janje razpoložljivosti enoposteljne sobe ***
Zdravnik 1.5
Pregled dokumentacije (mikrobiologija izpljunkov, planirana
transplantacija...)
Zdravnik 1.6
Ocena potrebe po kisiku
zdravnik
1.7
Ovzem kužnin (vsaj sputuma) na ABG, atipične mikobakteri
je,
(aspergilus
–
predvsem ob hemoptizi)
Zdravnik 1.8
Planiranje antibiotičnega zdravljenja
****
Zdravnik 1.9
Preverjanje razpoložljivosti stalne terapije v oddelčni
(bolnišnični) lekarni
Zdravnik 1.10
Preverjanje razpoložljivosti nebulizatorja#
Zdravnik 1.11
Planiranje fizioterapevtskih postopkov
Zdravnik 1.12
Ocena potrebe po nadzoru vitalnih funkcij
Zdravnik 1.13
Ocena potrebe po nutricijskem dodatku (enteralna prehrana,
vitamini, povečan kalorijski vnos...)
Zdravnik 1.14
Ocena prizadetosti ostalih organov (hepatogram, iztirjena
sladkorna bolezen...)
Zdravnik 1.15
Pogovor s svojci (starši) ob pregledu v urgentni ambulanti
Zdravnik 1.16
Ocena vitalograma, ocena PAAK ******
Zdravnik 1.17
Ocena verjetnosti zapletov (pnevmotoraks, hemoptoe,
respiracijska odpoved)
Zdravnik 1.18
Opravljena vizita vsaj dvakrat v 12. urah po sprejemu
Mala nalepka s
podatki o bolniku
Pripravil: M. Fležar
Pregledal: Odobril: Datum:
PRILOGA
Ocena potrebe po hospitalizaciji*
Bolnik, ki v urgentno ambulanto pride nedogovorjeno (kar naj ne bi bilo pravilo), zelo verjetno
potrebuje hospitalizacijo. Indikacija je največrat zagon vnetja v bronhiektazijah, ki povzroči več
izmečka drugačne barve (zeleno, rumeno, lahko vljecljivo, mukoidno), katerega ni nujno da spremlja
tudi močno zvišan CRP ali levkocitoza, tudi ne povišana telesna temperatura. V kolikor je to troje
prisotno, je verjetnejša pljučnica ali empiem. Pogosto je ob tem tudi težja sapa in utrujenost zaradi
močno produktivnega kašlja.
Na drugem mestu so zapleti:
–
pnevmotoraks (zato je nujen RTG pc.); s staro
stjo je vse pogostejši in nastopa pri kar 20%
bolnikih s CF; lahko je recidivni. Če je simptomatski (respiracijska insuficienca in dispneja)
zahteva drenažo. Le manjši PTH (do »2 prsta« n
a RTG) dovoljuje opazovanje na visokih
vsebnostih dodanega kisika (če
bolnik ni hiperkapničen).
–
hemoptoe: pogoste so arteriovenske anastomoze v pljučih (bronhialna arterija in pljučna
vena); pri 200ml na dan je smiselna embolizacija bronhialnih arterij
Konzultacija z zdravnikom CF skupine **
Če je le mogoče, sprejemni zdravnik pred sprejemom ali odpustom pridobi mnenje zdravnika
CF skupine (zdravniki oddelka 600: S. Škrgat, T. Šubic M. Marc, ali M. Fležar).
Preverjanje potrebe po osamitvi (izolaciji)****
Bolniki izkašljujejo mikrobe, ki so stalno v njihovih pljučih in so zato kužni. Največja skrb je, kadar
so kolonizirani z Burkhorelia cepacia ali Psevdomonasom. NIKAKOR ne smeta priti s stik dva
bolnika s CF, med katerima ima eden v pljučih eno izmed teh dveh bakterij, drugi pa ne! Okužba
bolnika s CF s psevdomonasom namreč v veliki večini primerov pomeni, da ga NIKOLI več ne bomo
izkoreninili iz njegovih pljuč!
Poleg tega se bolnik lahko hitro kolonizira – okuži s strani sostanovalcev v sobi, ki infektivno
izkašljuejo (predvsem KOPB).
ZAKLJUČEK: Če ni možno zagotoviti enoposteljne sobe, naj bolnik leži v sobi skupaj z nekužno
osebo z normalno kompetentnim imunskim sistemom!
Preverjanje razpoložljivosti enoposteljne sobe ***
Enoposteljna soba za te bolnike je garsonjera oddelka 300. Tja so sprejeti brez doplačila.
Potreben pa je dogovor naslednji dan z enim od zdravnikov ** da bolnika prevzame v
vodenje
! Po potrebi seveda tudi sprejem na intenzivni oddelek.
Planiranje antibiotičnega zdravljenja****
Preverimo antibiogram zadnjega pregleda. Kritičen je podatek o vrsti bakterije o pljučih, manj
zanesljiv je antibiogram, saj je pri Psevdomonasu velika diskrepanca med klinični odzivom in
in vitro
občutljivostjo bakterije.
Pri tej bakteriji se odločamo za enkrat dnevno dozo Gentamicina ali drugega aminoglikozida –
odmerek prilagajamo le ob morebitni ledvični disfunkciji. Priporočljiv je dodatek Ceftazidima (Fortum
2g/12 ur) ali Ciprofloxacina (750mg na 12 ur p.o.!) ali Cefepima (Maxipime 1 ali 2g na 12 ur).
Preverimo v popisu uspeh kombinacij ob predhodnih
hospitalizacijah. Zdravljenje mora trajati
vsaj 14 dni. Ob visoki gostoti Psevdomonasa dodamo inhalirani aminoglikozid (TOBI) po
odločitvi zdravnika CF skupine.
Stafilokokno poslabšanje pa zdravimo z ustreznim cefalosporinom ali vankomicinom.
Pripravil: M. Fležar
Pregledal: Odobril: Datum:
Preverjanje razpoložljivosti nebu
lizatorja#
Bolnik je odvisen od nebulizacije zdravil. Inhalirana terapija je ena izmed osnov
zdravljenja vsakršnih bronhiektazij! Določenih zdravil ne sme prejemati preko stenskega
ali običajnega ultrazvočnega nebulizatorja (npr. Pulmozyme), medtem ko druga lahko.
Osnova je 7% ali 4,5% NaCl, ki je vedno na zalogi na oddelku 100 ali lekarni. Optimalno je,
da bolnik uporablja svoj nebulizator, ki ga prinese od doma!
Ocena vitalograma, ocena PAAK *****
Za CF je značilna mešana obstrukcijsko-restriktivna spirometrija (Znižana VC in še bolj
znižan FEV
1
). Primerjamo izvid ambulantne spirometrije v stabilni fazi. Pri primerjavi teh
izvidov prevladujoče zmanjšanje VC govori za restriktivne zaplete (pljučnica, pnevmotoraks,
utrujenost dihalnih mišic...), prevladujoče zmanjšanje FEV
1
oz. T.i. pa hujšo obstrukcijo (več
gnoja v dihalih, akutni bronhitis, bronhospazem,...). FEV
1
pod 30% najverjetneje pomeni
respiracijsko insuficienco in zahteva PAAK.
PAAK: Ob hipoksemiji dodajamo kisik, zaradi obilnega kašlja in izmečka ima prednost
dvorogi (do 5 l/min) ali enorogi kateter (do 6 l/min). Če bolnik ni hiperkapničen, se ne
zadovoljimo s saturacijo 90% pač pa dodajamo več kisika (sat.O
2
nad 95%)! To še posebej
velja pri anemiji pod 110g/l. Pri potrebi po visokih vsebnostih kisika (50 ali 60%)
razmišljamo o transfuziji.
Ob hiperkapniji, ki je kompenzirana ocenimo frekvenco dihanja: višja kot je (nad 20), večja je
ventilacija mrtvega prostora in hitreje pride do odpovedi respiratornih mišic!
Ob hiperkapniji, ki ni kompenzirana (pH pod 7,40) pa preverimo laktat v krvi in frekvenco
dihanja: Laktat nad 4mmol bo pripeljal do respiratorne odpovedi (intubacija!); podobno tudi
pri nižjem laktatu in frekvenci dihanja nad 35/minuto.