So hemiskite znaci se ozna~uvaat elementite. Hemiskiot znak ima i kvantitativno zna~ewe.
Primer: Fe e simbol za elementot `elezo, no simbolot Fe ozna~uva i eden atom na `elezoto.
H2O2, CO2, SO2, N2O3 - hemiski formuli
So hemiskite formuli se ozna~uvaat soedinenijata. Hemiskata formula ozna~u- va edna molekula ili edna formulska edinka na soodvetnoto soedinenie.
Broevite {to se zapi{uvaat kako dolni desni indeksi, pokraj simbolot na elementot vo hemiskata formula, se vikaat stehiometriski indeksi.
Primer: N2O5; broevite 2 i 5 se stehiometriski indeksi vo formulata na soedineneto diazot pentoksid.
Hemiskata formula nudi:
Hemiskata formula nudi:
kvalitativni i
kvantitativni informacii za hemiskoto soedinenie.
Primer: H2O2;
Kvalitativni informacii: Soedinenieto vodorod peroksid e izgradeno od vodorod i kislorod.
Kvantitativni informacii: Edna molekula vodorod peroksid sodr`i dva atomi vodorod i dva atomi kislorod. Odnosot na koli~estvata na vodorodot i kislorodot e opredelen od odnosot na stehimetriskite indeksi i iznesuva 2 : 2. Ovie kvantitativni informacii mo`at da se prika`at i vo oblik na matemati~ki formuli.
IV. 2. Vistinska (molekulska) i najprosta (empiriska) formula
3. Zbirot na proizvodite od oksidaciskite broevi i stehimetriskite indeksi na elementite vo edno soedinenie e ednakov na nula.
3. Zbirot na proizvodite od oksidaciskite broevi i stehimetriskite indeksi na elementite vo edno soedinenie e ednakov na nula.
Primer: +3 + 3(-1) = +3 - 3 = 0
4. Oksidaciskiot broj na nekoj sloboden jon e ednakov so polne`ot na jonot.
Primer:
Zable{ka: Treba da se obrne vnimnie na razlikata vo pi{uvaweto na oksidaciskiot broj i polne`ot na jonot!
Vo kovalentnite soedinenija znakot na oksidaciskiot broj zavisi od elektronegativnosta na elementot. Elementite so pogolema elektronegativnost dobivaat negativni, a onie so pomala pozitivni oksidaciski broevi. Od tie pri~ini fluorot ima sekoga{ oksidaciski bro -1, a kislorodot naj~esto -2 (samo vo peroksidite i superoksidite kislorodot ima oksidaciski broj -1 i -1/2, soodvetno. Vidi strana 52 ).
Od ovie pri~ini metalite, kako elektropozitivni elementi, imaat pozitiven oksidaciski broj vo nivnite soedinenija. Isklu~ok se intermetalnite soedinenija, kade poelektronegativniot metal dobiva negativen a drugiot pozitiven oksidaciski broj. Sli~no i vodorodot ima oksidaciski broj +1 vo site soedinenija so nemetalite. Isklu~ok se soedinenijata nare~eni metalni hidridi, kade vodorodot ima oksidaciski broj -1, za{to e povrzan so elementi (metali) {to imaat pomala elektronegativnost.
Od ovie pri~ini metalite, kako elektropozitivni elementi, imaat pozitiven oksidaciski broj vo nivnite soedinenija. Isklu~ok se intermetalnite soedinenija, kade poelektronegativniot metal dobiva negativen a drugiot pozitiven oksidaciski broj. Sli~no i vodorodot ima oksidaciski broj +1 vo site soedinenija so nemetalite. Isklu~ok se soedinenijata nare~eni metalni hidridi, kade vodorodot ima oksidaciski broj -1, za{to e povrzan so elementi (metali) {to imaat pomala elektronegativnost.
Primeri:
5. Oksidaciskiot broj mo`e da se opredeli i na atomska grupa vo ramkite na edno soedinenie.
Primer:
6. Koga stanuva zbor za molekuli izgradeni od dva isti atomi (molekuli na elementarnite supstanci) toga{ oksidaciskiot broj na atomite e nula.
6. Koga stanuva zbor za molekuli izgradeni od dva isti atomi (molekuli na elementarnite supstanci) toga{ oksidaciskiot broj na atomite e nula.
Imenuvaweto na hemiskite supstanci se narekuva hemiska nomenklatura. Nomenklaturata na hemiskite soedinenija e definirana od Internacionalnata unija za ~ista i primeneta hemija, IUPAC (Internatioal Iunion of Pure and Applied Chemistry).
Nomenklatura na oksidi na metalite
Ako metalot gradi samo eden vid oksid, odnosno ako metalot ima samo edna vozmo`na oksidaciska sostojba, toga{ imeto na oksidot se obrazuva od imeto na metalot so dodavawe na zborot oksid.
Oksidaciskiot broj na kislorodot vo oksidite e -2. Isklu~ok se peroksidite kade kisloroot ima oksidaciski broj -1 i superoksidite kade oksidaciskiot broj e -1/2.
Primeri:
Dokolku metalot ima pove}e vozmo`ni oksidaciski sostojbi, odnosno mo`e da gradi pove}e vidovi oksidi, toga{ pome|u imeto na metalot i zborot oksid se pi{uva oksidaciskata sostojba na elementot so rimski broj staven vo mala zagrada, vedna{ zad imeto na metalot.
Dokolku metalot ima pove}e vozmo`ni oksidaciski sostojbi, odnosno mo`e da gradi pove}e vidovi oksidi, toga{ pome|u imeto na metalot i zborot oksid se pi{uva oksidaciskata sostojba na elementot so rimski broj staven vo mala zagrada, vedna{ zad imeto na metalot.
Primeri:
Cu2O bakar(I) oksid,
CuO bakar(II) oksid,
FeO `elezo(II) oksid,
Fe2O3 `elezo(III) oksid.
Nomenklatura na oksidi na nemetalite
Imeto na oksidot se obrazuva od imeto na nematalot i zborot oksid. Pred imeto na nemetalot i pred zborot oksid se dodavaat prefiksi koi go ozna~uvaat soodvetniot stehiometriski indeks imenuvan na gr~ki.
Primer: N2O5 diazot pentoksid, N2O diazot monoksid (ili diazot oksid).
Nazivi na broevite na gr~ki jazik:
V. 3. Kiselini
Kiselinite se soedinenija na vodorodot so nekoj nemetal ili atomska grupa nare~na radikal. Atomskata grupa naj~esto vklu~uva nekoj nemetal i kislorod, no postojat i zna~itelen broj radikali izgradeni od nekoj metal i kislorod.
Kiselinite vo voden rastvor disociraat i pri toa generiraat vodorodni katjoni, odnosno protoni. Protonite vo vodniot rastvor ne se slobodni, tuku se svrzuvaat so edna molekula voda gradej}i H3O+ hidroniev jon koj preku vodorodni vrski naj~esto se povrzuva so tri moleuki voda gradej}i H3O+ (H2O)3 ili H9O4+.
Osnovni svojstva na kiselinite:
Kiselinite imaat kisel vkus, nivnite vodni rastvori sproveduvaat elektri~na struja i siniot lakmus go bojat so crvena boja.
Strukturni formuli
Strukturni formuli
Nomenklatura na kiselinite
Nomenklatura na kiselinite
Imeto na kiselinata se formira spored imeto na elementot {to ja obrazuva kiselinata. Pri toa ne mo`e da se definiraat strogi pravila pri formiraweto na nazivite.
Vnimanie! Kiselinata HMnO4 se vika permanganova kiselina iako ima ist broj na kislorodni atomi kako osnovnata kiselina (H2MnO4) no ima eden atom vodorod pomalku od nea. Zaedni~ko za site primeri e {to vo “per” kiselinite elementot {to ja gradi kiselinata ima povisok oksidaciski broj od onoj {to go ima vo osnovnata kiselina.
Kiselina koja{to ima eden kisloroden atom pomalku od osnovnata kiselina, dobiva naziv formiran od osnovnata kiselina pri {to nastavkata na, ili ova se zamenuva so esta.
Kiselina ~ija{to formula se izveduva so formalno odzemawe na edna molekula voda od osnovnata kiselina dobiva naziv formiran od osnovnata kiselina so prefiks meta.
Kiselina ~ija{to formula se izveduva so formalno odzemawe na edna molekula voda od dve mlekuli na osnovnata kiselina dobiva naziv formiran od osnovnata kiselina so prefiks “piro”.
So zamena na eden ili pove}e kislorodni atomi vo kiselinata so atomi na sulfur, se dobivaat t. n. “tio-kiselini”. Nazivot na tio-kiselinata se dobiva od osnovnata kiselina so dodavawe na prefiksot “tio”. Dokolku vo kiselinata pove}e od eden kisloroden atom se zameneti so atomi na sulfur, pred sufiksot “tio” se imenuva i stehimetriskiot indeks na atomot na sulfur iska`an na gr~ki.
So zamena na eden ili pove}e kislorodni atomi vo kiselinata so atomi na sulfur, se dobivaat t. n. “tio-kiselini”. Nazivot na tio-kiselinata se dobiva od osnovnata kiselina so dodavawe na prefiksot “tio”. Dokolku vo kiselinata pove}e od eden kisloroden atom se zameneti so atomi na sulfur, pred sufiksot “tio” se imenuva i stehimetriskiot indeks na atomot na sulfur iska`an na gr~ki.
Kiselini {to vo kiselinskiot radikal ne sodr`at nitu kislorod nitu sulfur.
Primeri: HAuCl4 tetrahloroauratna(III) kiselina,
H2PtCl4 tetrahloroplatinatna(II) kiselina,
HPF6 heksafluorofosfatna(V) kiselina,
H2SnCl6 heksahlorostanatna(IV) kiselina,
HBF4 tetrafluoroboratna kiselina
V. 4. Hidroksidi, bazi
Hidroksidite se soedinenija koi se obrazuvaat me|u metalite i hidroksidnata (OH) grupa. Hidroksidite {to se rastvorlivi vo voda i pri toa disociraat na metalni katjoni i hidroksidni anjoni se narekuvaat bazi.
Metodi za dobivawe na hidroksidite:
1. Rastoruvawe na metalen oksid vo voda.
Na2O + H2O = 2NaOH
2. Reakcija na nekoi soli i bazi.
FeCl3 + 3NaOH = Fe(OH)3 + 3NaCl
3. So vzaemodejstvo na alkalen metal i voda.
2Li + 2H2O = 2LiOH + H2
4. Pri reakcija na peroksid so voda
2Na2O2 + 2H2O = 4NaOH + O2
Nomenklatura na hidroksidite
Nazivite na hidroksidite se obrazuvaat od imeto na metalot i zborot hidroksid. Dokolku metalot obrazuva pove}e od eden hidroksid (ima pove}e vozmo`ni osidaciski sostojbi) toga{ pome|u imeto na metalot i zborot hidroksid se pi{uva oksidaciskata sostojba na metalot vo soodvetniot hidroksid so rimski broj vo mala zagrada do imeto na metalot. Dokolku metalot ima samo edna vozmo`na oksidaciska sostojba, toga{ taa ne se zapi{uva vo nazivot na metalot.
Primeri:
IV. 5. Soli
Solite formalno se dobivaat so zamena na vodorodnite atomi, {to se vo sosatavot na hidrosidnite grupi na kiselinata so nekoj metal, ili pak so zamena na OH grupata kaj hidroksidite so nekoj nemetal odnosno kiselinski radikal.
Metodi za dobivawe na solite:
Nomenklatura na solite
Normalni (neutralni soli)
So zamena na site vodorodni atomi na kiselinata so metal se dobivaat normalni (neutralni) soli. Nazivot na solta se formira od imeto na metalot i imeto na radikalot na kiselinata. Dokolku metalot ima pove}e vozmo`ni oksidaciski sostojbi, toga{ do imeto na metalot sleano se zapi{uva oksidaciskata sostojba so rimski broj staven vo mala zagrada.
Primeri: NaCl natrium hlorid, CuI bakar(I) jodid, CuSO4 bakar(II) sulfat.
Spored ova, neophodno e da se znaat nazivite na kiselinskite radikali. Nazivi na joni formirani od kiselinskite radikali na beskislorodnite i kislorodnite kiselini:
Kiselinskite radikali na beskislorodnite kiselini, odnosno jonite formirani od ovie radikali, dobivaat nazivi spored nemetalot i nastavkata ID.
Kiselinskite radikali na beskislorodnite kiselini, odnosno jonite formirani od ovie radikali, dobivaat nazivi spored nemetalot i nastavkata ID.
Kiselinskite radikali na osnovnite kislorodni kiselini, odnosno jonite formirani od ovie radikali, gi formiraat nazivite vrz osnova na nazivot na nemetalot i nastavkata AT.
Nazivi na jonite formirani od radikalite na kiselinite {to se izvedeni od osnovnite kiselini:
Nazivite na radikalite i jonite na “per” kiselinite vo nazivot dobivaat prefiks PER i nastavka AT.
Nazivite na radikalite i jonite na “esta” kiselinite vo nazivot dobivaat nastava IT.
Nazivite na radikalite i jonite na “hipo-esta” kiselinite vo nazivot dobivaat prefiks HIPO i nastavka IT.
Primeri:
Hirogen soli se oni soli kaj koi eden ili pove}e vodorodni atomi na kiselinata ne se supstituirani so metal. Primeri: NaHSO4 natrium hidrogensulfat, KH2PO4 kalium dihidrogenfosfat.
Hidrogen solite dobivaat naziv so dodavawe na prefiksot “HIDROGEN” pred imeto na kiselinskiot radikal. Dokolku vo kiselinskiot radikal postojat pove}e od eden vodoroden atom, pred prefiksot “HIDROGEN” se imenuva i stehiometriskiot indeks na vodorodniot atom iska`an na gr~ki.
Hidroksid soli se oni soli koi{o vo svojat sostav sodr`at i hidroksidna grupa pokraj metalot i kiselinskiot radikal.
Hidroksid soli se oni soli koi{o vo svojat sostav sodr`at i hidroksidna grupa pokraj metalot i kiselinskiot radikal.
Primeri: BiOHSO4 bizmt(III) hidroksid sulfat,
Bi(OH)2Cl bizmut(III) dihidroksid hlorid.
Nazivite na hidroksid solite se obrazuvaat analogno na hidrogen solite, so taa razlika {to prefiksot “HIDROGEN” e zamenet so terminot “HIDROKSID”.
Zabele{ka! Terminot HIDROKSID se pi{uva odvoeno od imeto na metalot i kiselinskiot radikal, dodeka prefiksot HIDROGEN se pi{uva sleano so imeto na radikalot!
Oksid soli se oni soli koi{to vo svojat sostav sodr`at kisloroden atom (oksiden jon O2-) pokraj metalot i kiselinskiot radikl.
Primeri: BiOCl bizmt(III) oksid hlorid,
UO2SO4 uran(VI) dioksid sulfat.
Nazivite na oksid solite se obrazuvaat analogno na hidroksid solite, so taa razlika {to terminot “HIDROKSID” e zamenet so terminot “OKSID”.
Dvojni (me{ani) soli se onie soli koi{to vo svojat sostav sodr`at dva ili pove}e razli~ni metali ili kiselinski radikali.
Dvojni (me{ani) soli se onie soli koi{to vo svojat sostav sodr`at dva ili pove}e razli~ni metali ili kiselinski radikali.
Primeri: NaKSO4 natrium kalium sulfat,
CaCl(ClO) kalcium hlorid hipohlorit.
Nazivite na dvojnite soli se formiraat spored pravilata za obi~nite soli samo {to se imenuvaat poodelno dvata metala ili dvata kiselinski radikali.
Kristalohidrati se onie soli koi{to vo svojot sostav sodr`at edna ili pove}e molekuli voda.
Primer: Na2CO3.10H2O natrium karbonat dekahidrat
NiCl2.6H2O nikel(II) hlorid heksahidrat
Nazivite na kristalohidratite se formiraat spored pravilata za obi~nite soli samo {to posle imeto na solta odvoeno se dodava zborot HIDRAT na koj{to mu se dodava prefiks koj go ozna~uva stehiometriskiot koeficient {to se odnesuva na brojot molekuli voda, iska`an na gr~ki.
