M. F. Ziya yeva, G. X. Ma VL yano va ginekologiya


səhifə189/220
tarix16.08.2023
ölçüsü
#139571
1   ...   185   186   187   188   189   190   191   192   ...   220
Зияева М.Ф. Гинекология. 2-нашри

O zok eritoterap iya
O zo kerit
neft 
k o n l a r i d a y e r b a g ‘r i d a n o l i n a d i . X o m
o z o k e r itd a n suv, m in e ra l m o y la r va m e x a n ik a r a la s h m a la r n i 
ajra tish y o ‘li b ilan ta y y o rla n g a n s ta n d a r t o z o k e rit d avolash 
m a q s a d la ri u c h u n qoMlaniladi.
S a n d a r t o z o k e rit, a s o s a n , sere z in , o z m i q d o r d a p a ra fm , 
s m o la va a s f a lte n la rd a n iborat. U n in g su y u q lan ish te m p e r a tu ra si 
5 2 —68°C. O z o k e ritn in g issiqlik sig‘im i k atta, issiq o ‘tkazuv- 
c h a nligi esa past boMgani u c h u n issiqni u z o q r o q saqlaydi.
T e m p e r a tu r a s i yu q o ri (6 0 —70°C) b o ‘lsa h a m , b a lc h iq bilan 
d a v o l a s h d a k e lib c h i q a d i g a n
k o ‘n g ils iz h o d i s a l a r ( y u r a k
o ‘y n a s h i, to liq ish ) o z o k e rit bilan d a v o la s h d a k u za tih n a y d i.
O z o k e ritn in g yalligManishga q arshi t a ’siri, ay n iq sa, yallig1- 
lanish infiltratlarid a va b o ‘shliqlardagi e k s s u d a tla r d a , b a c h a d o n
ortiq la ri, c h a n o q q o rin pardasi va k le tc h a tk a s in in g y a l l i g ia n i s h
ja r a y o n la r id a yaq q o l k o ‘rinadi. Periferik to m ir la r n in g kasalliklari 
(tro m b o fle b itla r) d a o z o k e rit, a y n iq sa, yaxshi t a ’sir k o T satad i. 
O z o k e rit o g ‘riq n i h a m b o sad i ( b a ’z a n j a r a y o n q isq a vaqt 
z o ‘riq ad i, keyin o g ‘riq q o la d i). O z o k e rit ap p lik atsiy a (5 0 — 
60°C) yoki k o m p rc s s h o lid a ishlatiladi. M u o la ja 3 0 —60 m in u t 
d a v o m etadi. M u o la ja la r k u n ig a yoki k u n o r a buyurilib. 15— 30 
t a g a c h a buyuriladi.
K o m p re s s u c h u n o z o k e rit q u y id a g ic h a ishlatiladi.
K o m p re s s b a d a n n in g qaysi qism ig a q o ‘yilad ig an b o ‘lsa, 
o ‘s h a q i s m i d a n b i r m u n c h a k a t t a r o q
ip g a z m o l (y a x sh isi 
p a x m o q ) d a n ikkita qistirm a tayyorlanib, suyultirilgan ozokcritga 
b o tirila di. Q is tir m a o z o k e ritn i yaxshi s h im ib o lg a n id a n keyin 
u z u n k o rn s a n g bilan o z o k e r itd a n o lin a d i, ta x ta u stid a yoziladi
231


va z a r u r t e m p e r a t u r a g a c h a (4 5 —50°C) sovitiladi. B a d a n n in g
tegishli jo y ig a a w a l b itta q istirm a q o ‘yiladi, u s tid a n esa issiqroq 
(6 0 — 70°C) 
ik k in ch i q is tir m a y o piladi. S o ‘ng ra 
q is tir m a n in g
u s tid a n b ir n e c h a q av a t k le y o n k a yoki m u m l a n g a n q o g ‘oz, 
u s tid a n k o ‘r p a y o piladi. S h u n d a n k eyin b e m o r c h o y s h a b va 
o dyolga o ‘raladi.
K u lc h a
holidagi o z o k e rit ishlatish k e ra k b o ‘lsa, su y u l­
tirilgan o z o k e rit k le y o n k a y ozilgan m e ta ll k y uvetaga quyiladi. 
B a d a n n in g k u lc h a q o ‘yilad ig an joy i q a n d a y k a tta lik d a b o ‘lsa, 
k le y o n k a h a m o ‘s h a n c h a k a tta lik d a b o ‘lishi kerak. O z o k e rit 
q a t la m in in g
qalinligi 2 s m d a n 5 sm g a c h a . 
S uyultirilgan
o z o k e rit sirtidagi t e m p e r a t u r a 40°C g a y e tg a c h , k le y o n k a bilan 
birga, k y u v e ta d a n o lin ib , b e m o r n i n g b a d a n ig a q o 'y ila d i. K le ­
y o n k a u stid a n k o ‘rpa y o p ilad i, s h u n d a n keyin b e m o r c h o y ­
s h a b va issiq ady o lg a o ‘ra b q o ‘yiladi.

Yüklə

Dostları ilə paylaş:
1   ...   185   186   187   188   189   190   191   192   ...   220




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

gir | qeydiyyatdan keç
    Ana səhifə


yükləyin