AKUTNA DIHALNA STISKA
IN DIHALNA ODPOVED
OTROKA
Štefan Grosek
Klinični oddelek za otroško kirurgijo
in intenzivno terapijo
Klinični center Ljubljana
Kaj je akutna dihalna stiska?
• Nezmožnost zagotavljanja zadostnega
mešanja plinov zraka (O
2
in CO
2
) v pljučnih
mešičkih, ki je nujno za pokrivanje
presnovnih potreb organizma
Normalno dihanje
Dihalno delo
Osrednje živčevje
Obtočila
Monitoring-
Kazalci dihalne stiske
• Medsebojna odvisnost dihalnega sistema in drugih
organskih sistemov v zagotavljanju pokrivanja presnovnih
potreb organizma
Blaga dihalna stiska
• Zmerno pospešeno dihanje
• Nekoliko pospešen ali še
normalen pulz za starost,
normalni krvni tlak in
Blaga dihalna stiska
Dihalno delo-
tahipneja, uvlačenje
Osrednje živčevje-
aktiven, zaskrbljen
Obtočila-
normalna prekrvavitev
• Normalno odzivnost otroka na
zunanje dražljaje
Zmerna dihalna stiska
• Pospešena frekvenca dihanja,
povečan dihalni napor z
uporabo pomožnih dihalnih
mišic in dodan je 30-60% kisik
Zmerna dihalna stiska
Dihalno delo-
tahipneja, dispneja,
potrebno je dodati FiO2
0,3-0,6
Osrednje živčevje-
Nemiren, pretirana
budnost ali zaspanost
Obtočila-
povečan pulz, PaO2 občasno pade
• Povečan pulz, občasno pada
nasičenost s kisikom
• Nemir ali pretirana budnost ali
zaspanost
Težka dihalna stiska-dihalna
odpoved
• Zelo hitro in težko dihanje z
uporabo vseh dihalnih mišic,
prisotna torakoabdominalna
asinhronija (paradoksno
dihanje), navkljub 60-80%
kisiku je cianotičen. Apnoične
atake.
Dihalna
odpoved
Dihalno delo-
tahi- / bradipneja, hudo uvlačenje
Osrednje živčevje-
zaspan, zelo nemiren
Obtočila-
slaba prekrvavitev
• Povečana frekvenca srca ali
bradikardija, paradoksni pulz,
slaba periferna prekrvavitev,
marmorirana koža
• Izredno nemiren ali ves čas spi
in se ne more prebuditi
Frekvenca dihanja in ugrezanje
prsnega koša
• Zelo upočasnjeno dihanje-bradikardija, z
apnoičnimi atakami in hlastanjem ter s
frekvenco srčnih utripov < 80 / min pri zelo
nezrelih ali kritično bolnih novorojenčkih.
– Pri zelo nezrelih nedonošenčkih < 28. tednov
nosečnosti ni vidnega ugrezanja prsnega koša
Acidoza in hipoksemija
Novorojenček, ko vdihava FiO2 60-80 % mešanico
kisika in zraka:
• pH < 7,25
• PaO2 < 6,7 kPa (50 mmHg)
• PaCO2 > 8 kPa (60 mmHg)
Večji otrok, ko vdihava mešanico zraka in kisika
FiO2 60 %;
• PaO2 < 8 kPa (60 mmHg)
Vzročna razdelitev DS
• Pljučna dihalna odpoved
• nastane pri boleznih pljučnega parenhima
in/ali dihalnih poti
• Tlačna dihalna odpoved
• nastane pri odpovedih DC, pri ŽMB in pri
deformacijah prsnega koša
Pljučna DO
motnje v oksigenaciji
hipoksija + hiperkapnija
• Difuzijske motnje
- redke, edem pljuč,
razredčen zrak v višinah
• Hipoventilacija
-apneja v spanju, narkotiki
• Intrapulmonalni spoji
-HMB, konsolidacije
pljuč, ARDS, pljučnice,težek bronhiolitis in
astma
• Ekstrapulmonalni spoji
-PPHN, P cianot SN
Vzroki in zdravljenje hipoksije
1.
Zmanjšana A-a
difuzija
Nizka koncentracija
FiO2
Zadebelitev membrane
alveola, razredčenje zraka na
velikih višinah,
odklop od dovajanja O2
Dovajanje
dodatnega kisika
2.
Hipoventilacija
Predoziranje narkotikov,
apneja v spanju, poškodbe ali
okvare možganskega debla
Naloxon,
Umetno
predihavanje
3.
Nizek V/Q
Atelektaze, pljučnice,
bronhiolitis,
HMB, ARDS
Optimalizacija
pljuč-rekrutacija s
PEEP-om
4.
Šant (V/Q = 0)
Cianotične srčne napake,
Obsežne atelektaze,
huda oblika HMB in ARDS
Umetno
predihavanje
Optimalizacija
pljuč-rekrutacija s
PEEP-om
5.
Zmanjšan transport
O2 do tkiv
Šok,
anemija + blaga pljučna
bolezen
Transfuzija krvi,
Inotropi,
Dodatni kisik in
PEEP
Tlačna DO
motnje v ventilaciji-hiperkapnija
• Oslabljeno dihanje zaradi prizadetosti OŽS
– huda obporodna hipoksija, okužbe OŽS, apneja
nedonošenosti, zastrupitve z narkotiki, pomirjevali,
• Zapora zgornjih dihal
– hoanalna atrezija, poškodbe, ciste, Pierre-Robinov sy,
velik jezik
• Zapora malih dihalnih poti
– MAS, bronhiolitis, astma
• Parenhimska bolezen
– hipoplazija pljuč s PPH
Vzroki in zdravljenje hiperkapnije
Z
Z
m
m
a
a
n
n
j
j
š
š
a
a
n
n
o
o
o
o
d
d
s
s
t
t
r
r
a
a
n
n
j
j
e
e
v
v
a
a
n
n
j
j
e
e
C
C
O
O
2
2
Povečano V/Q
razmerje (povečan
mrtvi prostor)
Astma, Bronhiolitis
Šok
Premajhen pretok
mešanice plinov na
respiratorju
Pljučna embolija
Povečanje pljučnega
pretoka
Bronhodilatatorji
Umetno predihavanje
Zmanjšana minutna
ventilacija
Depresija osrednjega
živčevja
Utrujenost diafragme
Poškodba vratne
hrbtenjače
Miastenija gravis
Guillain-Barre sindrom
Umetno predihavanje
Antiholinesterazna
zdravila
Vzroki in zdravljenje
hiperkapnije
P
P
o
o
v
v
e
e
č
č
a
a
n
n
a
a
t
t
v
v
o
o
r
r
b
b
a
a
C
C
O
O
2
2
Povečana presnova
Hipertermija
Sepsa
Prevelik vnos COH
Povečanje umetnega
predihavanja
Hlajenje
Antipiretiki
Sprememba prehrane
Zaključek
• Akutna dihalna stiska je pri otrocih
najpogostejša primarna bolezenska motnja,
ki nezdravljena vodi v dihalno odpoved in v
srčni zastoj.
• Po primarni oskrbi-ABC ukrepi, sledi
natančen pregled in opredelitev vzrokov za
nastanek dihalne stiske in premestitev v
EIT.
Poslušanje
Predihavanje s samonapihljivim
balonom na masko
Klinični znaki bolezni dihal
O
O
b
b
s
s
t
t
r
r
u
u
k
k
c
c
i
i
j
j
a
a
d
d
i
i
h
h
a
a
l
l
n
n
i
i
h
h
p
p
o
o
t
t
i
i
z
z
u
u
n
n
a
a
j
j
p
p
r
r
s
s
n
n
e
e
g
g
a
a
k
k
o
o
š
š
a
a
O
O
b
b
s
s
t
t
r
r
u
u
k
k
c
c
i
i
j
j
a
a
d
d
i
i
h
h
a
a
l
l
n
n
i
i
h
h
p
p
o
o
t
t
i
i
v
v
p
p
r
r
s
s
n
n
e
e
m
m
k
k
o
o
š
š
u
u
i
i
n
n
i
i
z
z
v
v
e
e
n
n
p
p
l
l
j
j
u
u
č
č
O
O
b
b
s
s
t
t
r
r
u
u
k
k
c
c
i
i
j
j
a
a
d
d
i
i
h
h
a
a
l
l
n
n
i
i
h
h
p
p
o
o
t
t
i
i
v
v
p
p
l
l
j
j
u
u
č
č
i
i
h
h
B
B
o
o
l
l
e
e
z
z
n
n
i
i
p
p
a
a
r
r
e
e
n
n
h
h
i
i
m
m
a
a
p
p
l
l
j
j
u
u
č
č
Tahipneja
+
+
++
++++
Retrakcije
++++
++
++
+++
Stridor
++++
++
-
-
Stokanje
±
±
++
++++
Piskanje
±
+++
++++
+
Pristop k otroku z akutno dihalno
stisko
Pristop k otroku z akutno dihalno
stisko
Urgentna intubacija naj bo vedno
ustno-žrelna ! !
Intubacija-
nosno žrelna
Priklop na respirator in ponovni
pregled
Anatomski položaj grla
Kožno merjenje PaO2/PaCO2
Dihalne poti pri novorojenčku
Velika glava-kratek vrat
Ozki nosnici-velik jezik
Mehko nebo-dolg ohlapen epiglotis
Visoko položeno grlo-C3-C4
Poševen položaj glasilk-ozek krikoidni
obroč
Subglotični predel nagnjen navzad
Majhna pljuča-horizontalno potekajoča
rebra
•
Novorojenček
Odrasli
• Frekvenca dihanja (FD)
vdihov/min
30-40
12-16
• Dihalni volumen (DV)
ml/kgTT
6-8
7
• Mrtvi prostor (MP)
ml/kgTT
2-2,5
2,2
• Mrtvi prostor/dihalni
• volumen (MP/DV)
0,3
0,3
• Vitalna kapaciteta (VK)
ml/kgTT
35-40
50-60
• Funkcijska rezidualna
• kapaciteta (FRK)
ml/kg
27-30
30
• Pljučna komplianca (C)
ml/cmH
2
O*
5-6
200
• Alveolna ventilacija
ml/kgTT/min
100-150
60
• Poraba kisika
ml/kgTT/min
6-8
3
• Upor v dihalnih poteh (R)
cm H
2
O/l/s
25-30
1,6
• Časovna konstanta (T
RC
)
s
0,15
0,32
Normalne vrednosti dihanja
Normalne vrednosti plinskih
analiz v krvi
Novorojenček-
starost 24 ur
Otrok starost 7-9 let
Odrasel starost 18-
65 let
pH
7,37 ± 0,06
7,39 ± 0,02
7,40 ± 0,03
PaO
2
mm Hg
(kPa)*
54 - 95 (7,2 - 12,6)
102 - 101 (13,6 - 13,5)
99 - 86 (13,2 - 11,5)
PaCO
2
mm Hg
(kPa)
33 ± 6
37 ± 3
39 ± 5
BE mmol/L
-6 ± 3
-2,0 ± 2
0,0 ± 2
HCO
3-
mmol/L
20 ± 3
22 ± 2
25 ± 4
Klinični znaki hipoksije
• Zmedenost, nemir
• Dispneja
• Potenje
• Tahikardija, hipertenzija
• Bradikardija, hipotenzija
• Periferna vazokonstrikcija
• Cianoza
Klinični znaki hiperkapnije
• Periferna vazodilatacija
• Glavobol
• Vrtoglavica
• Potenje
• Tahikardija in hipotenzija
• Povečano dihalno delo in dispnea
Dostları ilə paylaş: |