Akutni demielinizacijski poliradikulonevritis – Guillain-Barrejev sindrom (gbs)



Yüklə 0,63 Mb.
səhifə9/22
tarix23.02.2017
ölçüsü0,63 Mb.
#9266
1   ...   5   6   7   8   9   10   11   12   ...   22

SPECIFIČNI TESTI


  • nočno polisomnografsko snemanje spanja: snemanje bolnikov v somnološkem laboratoriju pokaže direktno uspavanje v paradoksno spanje in fragmentirano nočno spanje z normalno količino paradoksnega spanja. Nočna polisomnografija izključi ostale možne vzroke pretirane zaspanosti kot sta sindrom apneje v spanju in periodični gibi udov med spanjem.

  • test srednje latence uspavanja: snemanje vedno poteka po prespani noči v laboratoriju. Bolnik je sneman 5x v časovnih razmikih dveh ur. Dokumentira se srednja latenca uspavanja (krajša od 5 minut) in število direktnih uspavanj v paradoksno fazo spanja (vsaj 2x). Senzitivnost testa je 77%, specifičnost 97%.

  • HLA tipizacija


ZDRAVLJENJE



HIGIENA SPANJA

  • kratkotrajna planirana večkratna obdobja spanja podnevi

  • ponavadi se simptomi s starostjo izboljšajo



ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI

Pretirana dnevna zaspanost: uporaba stimulansov, ki izboljšajo budnost podnevi



  • metilfenidat (Ritalin): povprečna dnevna doza je 20 mg na dan, maksimalno 3x na dan. (Posebnost: Zdravilo lahko predpisujejo le zdravniki, pooblaščeni s strani Ministrstva za zdravstvo RS).

  • modafinil (Modiodal): do 3 tablete (po 100 mg) na dan (v Sloveniji ni registriran)

Zdravljenje ostalih simptomov, ki so fenomeni paradoksnega spanja (katapleksija, paralize, halucinacije)

  • triciklični antidepresivi inhibirajo paradoksno fazo spanja (imipramin 75-150mg/dan, fluoxetine 20-60 mg/dan)

Kontraindikacije: Uporaba stimulansov pri hipertenzivnih bolnikih

Previdnostni ukrepi:

  • ko bolnik razvije toleranco na stimulanse je bolje za nekaj časa ukiniti terapijo kot zvišati dozo

  • bolniki lahko razvijejo toleranco na anti-kataplektični učinek tricikličnih antidepresivov; ob prekinitvi terapije se lahko pojavi posledična katapleksija

  • stimulansi lahko povzročijo: glavobol, razdražljivost, hipertenzijo, psihozo, anoreksijo, odvisnost

  • imipramin lahko povzroči: suha usta, sedacijo, retenco urina, impotenco

Pomembne možne interakcije: kombinacija stimulansov in tricikličnih antidepresivov lahko povzroči hipertenzijo

ALTERNATIVNA TERAPIJA


  • propranolol 280-480 mg/dan; uporaben pri bolnikih ki so razvili toleranco na stimulanse (Ritalin), ali za bolnike s hipertenzijo

  • nebenzodiazepinski hipnotiki (zolpidem): izboljšajo nočno spanje

OBRAVNAVA PRI SUMU NA NARKOLEPSIJO




  • napotitev k nevrologu (lahko v Ambulanto za motnje spanja in budnosti, KO Inštitut za klinično nevrofiziologijo SPS Nevrološka klinika)

  • za potrditev diagnoze je priporočena 2-dnevna hospitalizacija (na SPS Nevrološka klinika) zaradi nočnih in dnevnih meritev.



SPREMLJANJE BOLNIKOV





  • redno merjenje krvnega tlaka

  • kontrolni pregledi vsakih 6 mesecev. Izstavitev receptov za stimulanse pri lečečem nevrologu pooblaščenemu s strani Ministrstva za zdravstvo RS. (Redno spremljanje pri istem nevrologu zaradi možne tolerance na terapijo)



PROGNOZA


  • bolezen traja vse življenje

  • s starostjo se ponavadi simptomi izboljšajo, vendar ni nujno



RAZNO





  • prepoved vožnje motornih vozil (oziroma po dogovoru z lečečim nevrologom je dovoljena vožnja na kratke razdalje po predhodnem spanju)



Klasifikacija/ šifriranje:

MKB 10: G 47.4



Spletne strani:

  • http://bisleep.medsch.ucla.edu



LITERATURA


  • ICSD-The International Classification of Sleep Disorders: Diagnostic and Coding Manual. Diagnostic Classification Sterring Committee, Thorpy MJ, Chairmen. Rochester, Minnesota: American Sleep Disorders Association, 1990.

  • Aldrich MS. Narcolepsy. The New England Journal of Medicine 1990; 323 (6): 389-394.

  • Mignot E, Lin X, Arrigoni J, Macaubas C, Olive F, Hallmayer J, Underhill P, Guilleminault C, Dement WC, Grumet FC. DQB10602 and DQA10102 (DQ1) are better markers than DR2 for narcolepsy in Caucasian and black Americans. Sleep 1994; 17(8 Suppl): S60-S67.

  • Bassetti C. Narcolepsy. Curr. Treat. Options Neurol. 1999 Sep; 1(4): 291-8.

  • Fry JM. Treatment modalities for narcolepsy. Neurology 1998 Feb; 50 (2 Suppl 1): S43-8. Review.

  • Kadotani H, Faraco J, Mignot E. Genetic studies in the sleep disorder narcolepsy. Genome Res 1998 May;8 (5): 427-34. Review.


Avtor


Mag. Leja Dolenc Grošelj dr.med.

NESPEČNOST

OSNOVE



OPIS

Težave pri uspavanju, prekinjeno spanje ponoči ali zgodnje jutranje prebujanje oziroma njihova kombinacija predstavljajo različne oblike nespečnosti, ki je lahko:



  • kratkotrajna (od ene noči do enega tedna)

  • prehodna (do treh tednov)

  • kronična (dlje od treh tednov)

Prizadeti sistem: živčni sistem

Pogostost: nespečnost je najpogostejša motnja spanja. Zaradi kratkotrajne, prehodne nespečnosti trpi od 10% do 26% ljudi, za kronično nespečnostjo pa boleha od 7% do 20% oseb.

Predominantna starost: starejša populacija

Razmerje med spoloma: ženske pogosteje tožijo za nespečnost

ZNAKI IN SIMPTOMI


  • nespečnost je subjektiven občutek slabega spanja, ki je povezan z različnimi nočnimi težavami

  • posledično se pojavijo dnevne težave (utrujenost, motnje koncentracije in spomina, razdraženost, dnevna zaspanost)

  • 3 oblike: nespečnost uspavanja, nespečnost zaradi številnih nočnih prebujanj, nespečnost z zgodnjim jutranjim prebujanjem

  • nespečen bolnik nikoli ni zadovoljen s svojo nočjo, niti s svojim dnevom!




Yüklə 0,63 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   ...   5   6   7   8   9   10   11   12   ...   22




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

gir | qeydiyyatdan keç
    Ana səhifə


yükləyin