SPECIFIČNI TESTI -
nočno polisomnografsko snemanje spanja: snemanje bolnikov v somnološkem laboratoriju pokaže direktno uspavanje v paradoksno spanje in fragmentirano nočno spanje z normalno količino paradoksnega spanja. Nočna polisomnografija izključi ostale možne vzroke pretirane zaspanosti kot sta sindrom apneje v spanju in periodični gibi udov med spanjem.
-
test srednje latence uspavanja: snemanje vedno poteka po prespani noči v laboratoriju. Bolnik je sneman 5x v časovnih razmikih dveh ur. Dokumentira se srednja latenca uspavanja (krajša od 5 minut) in število direktnih uspavanj v paradoksno fazo spanja (vsaj 2x). Senzitivnost testa je 77%, specifičnost 97%.
-
HLA tipizacija
ZDRAVLJENJE
HIGIENA SPANJA
-
kratkotrajna planirana večkratna obdobja spanja podnevi
-
ponavadi se simptomi s starostjo izboljšajo
ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI
Pretirana dnevna zaspanost: uporaba stimulansov, ki izboljšajo budnost podnevi
-
metilfenidat (Ritalin): povprečna dnevna doza je 20 mg na dan, maksimalno 3x na dan. (Posebnost: Zdravilo lahko predpisujejo le zdravniki, pooblaščeni s strani Ministrstva za zdravstvo RS).
-
modafinil (Modiodal): do 3 tablete (po 100 mg) na dan (v Sloveniji ni registriran)
Zdravljenje ostalih simptomov, ki so fenomeni paradoksnega spanja (katapleksija, paralize, halucinacije)
-
triciklični antidepresivi inhibirajo paradoksno fazo spanja (imipramin 75-150mg/dan, fluoxetine 20-60 mg/dan)
Kontraindikacije: Uporaba stimulansov pri hipertenzivnih bolnikih
Previdnostni ukrepi:
-
ko bolnik razvije toleranco na stimulanse je bolje za nekaj časa ukiniti terapijo kot zvišati dozo
-
bolniki lahko razvijejo toleranco na anti-kataplektični učinek tricikličnih antidepresivov; ob prekinitvi terapije se lahko pojavi posledična katapleksija
-
stimulansi lahko povzročijo: glavobol, razdražljivost, hipertenzijo, psihozo, anoreksijo, odvisnost
-
imipramin lahko povzroči: suha usta, sedacijo, retenco urina, impotenco
Pomembne možne interakcije: kombinacija stimulansov in tricikličnih antidepresivov lahko povzroči hipertenzijo
-
propranolol 280-480 mg/dan; uporaben pri bolnikih ki so razvili toleranco na stimulanse (Ritalin), ali za bolnike s hipertenzijo
-
nebenzodiazepinski hipnotiki (zolpidem): izboljšajo nočno spanje
OBRAVNAVA PRI SUMU NA NARKOLEPSIJO
-
napotitev k nevrologu (lahko v Ambulanto za motnje spanja in budnosti, KO Inštitut za klinično nevrofiziologijo SPS Nevrološka klinika)
-
za potrditev diagnoze je priporočena 2-dnevna hospitalizacija (na SPS Nevrološka klinika) zaradi nočnih in dnevnih meritev.
SPREMLJANJE BOLNIKOV
-
redno merjenje krvnega tlaka
-
kontrolni pregledi vsakih 6 mesecev. Izstavitev receptov za stimulanse pri lečečem nevrologu pooblaščenemu s strani Ministrstva za zdravstvo RS. (Redno spremljanje pri istem nevrologu zaradi možne tolerance na terapijo)
PROGNOZA -
bolezen traja vse življenje
-
s starostjo se ponavadi simptomi izboljšajo, vendar ni nujno
RAZNO
-
prepoved vožnje motornih vozil (oziroma po dogovoru z lečečim nevrologom je dovoljena vožnja na kratke razdalje po predhodnem spanju)
Klasifikacija/ šifriranje:
MKB 10: G 47.4
Spletne strani:
-
http://bisleep.medsch.ucla.edu
LITERATURA -
ICSD-The International Classification of Sleep Disorders: Diagnostic and Coding Manual. Diagnostic Classification Sterring Committee, Thorpy MJ, Chairmen. Rochester, Minnesota: American Sleep Disorders Association, 1990.
-
Aldrich MS. Narcolepsy. The New England Journal of Medicine 1990; 323 (6): 389-394.
-
Mignot E, Lin X, Arrigoni J, Macaubas C, Olive F, Hallmayer J, Underhill P, Guilleminault C, Dement WC, Grumet FC. DQB10602 and DQA10102 (DQ1) are better markers than DR2 for narcolepsy in Caucasian and black Americans. Sleep 1994; 17(8 Suppl): S60-S67.
-
Bassetti C. Narcolepsy. Curr. Treat. Options Neurol. 1999 Sep; 1(4): 291-8.
-
Fry JM. Treatment modalities for narcolepsy. Neurology 1998 Feb; 50 (2 Suppl 1): S43-8. Review.
-
Kadotani H, Faraco J, Mignot E. Genetic studies in the sleep disorder narcolepsy. Genome Res 1998 May;8 (5): 427-34. Review.
Avtor
Mag. Leja Dolenc Grošelj dr.med.
NESPEČNOST
OSNOVE
OPIS
Težave pri uspavanju, prekinjeno spanje ponoči ali zgodnje jutranje prebujanje oziroma njihova kombinacija predstavljajo različne oblike nespečnosti, ki je lahko:
-
kratkotrajna (od ene noči do enega tedna)
-
prehodna (do treh tednov)
-
kronična (dlje od treh tednov)
Prizadeti sistem: živčni sistem
Pogostost: nespečnost je najpogostejša motnja spanja. Zaradi kratkotrajne, prehodne nespečnosti trpi od 10% do 26% ljudi, za kronično nespečnostjo pa boleha od 7% do 20% oseb.
Predominantna starost: starejša populacija
Razmerje med spoloma: ženske pogosteje tožijo za nespečnost
ZNAKI IN SIMPTOMI -
nespečnost je subjektiven občutek slabega spanja, ki je povezan z različnimi nočnimi težavami
-
posledično se pojavijo dnevne težave (utrujenost, motnje koncentracije in spomina, razdraženost, dnevna zaspanost)
-
3 oblike: nespečnost uspavanja, nespečnost zaradi številnih nočnih prebujanj, nespečnost z zgodnjim jutranjim prebujanjem
-
nespečen bolnik nikoli ni zadovoljen s svojo nočjo, niti s svojim dnevom!
Dostları ilə paylaş: |
