Akutni demielinizacijski poliradikulonevritis – Guillain-Barrejev sindrom (gbs)

VZROKI

• 
  različne motnje spanja (sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov v spanju, sindrom apneje v spanju)
  
• 
  nekateri drugi bolezenski vzroki
  
• 
  nevrološke degenerativne bolezni (parkinsonizem, demenca)
  
• 
  srčno žilne bolezni (arterijska hipertenzija, angina pektoris)
  
• 
  prebavni vzroki (refluks požiralnika)
  
• 
  revmatski (artritis, fibromialgija)
  
• 
  simptomatski vzroki (bolečine, parestezije, kašelj, pruritus, dispneja)
  
• 
  psihiatrične bolezni
  
• 
  depresija (nespečnost z zgodnjim jutranjim prebujanjem)
  
• 
  anksioznost (nespečnost uspavanja)
  
• 
  shizofrenija
  
• 
  manično depresivna psihoza
  
• 
  nespečnost povzročena z različnimi zdravili ali drogami
  
• 
  alkohol, zloraba uspaval, nikotin, kafein in druga poživila
  
• 
  steroidi, teofilin, fenitoin, levodopa
  
• 
  potovanje preko časovnega pasu ("jet-lag")
  

RIZIČNI DEJAVNIKI

• 
  kronične bolezni
  
• 
  starost nad 65 let
  
• 
  politerapija
  
• 
  kronična terapija z uspavali
  

DIAGNOZA

DIFERENCIALNA DIAGNOZA

• 
  normalno kratkotrajno spanje
  
• 
  psevdoinsomnija (motnja zaznavanja spanja)
  
• 
  hipersomnija (pretirana dnevna zaspanost ob normalnem nočnem spanju)
  

LABORATORIJSKE PREISKAVE

• 
  hemogram, elektroliti
  
• 
  ščitnični hormoni
  

SPECIFIČNE PREISKAVE

• 
  polisomnografsko snemanje (le kadar obstaja sum na motnjo dihanja v spanju, periodične gibe udov v spanju)
  

ZDRAVLJENJE

OSNOVNA NAČELA

• 
  iskanje vzrokov (bolečina, depresija, politerapija)
  

• 
  skrajšanje časa ležanja v postelji
  
• 
  ukinitev alkohola, poživil popoldan
  
• 
  fizična telesna aktivnost
  

DIETA

• 
  ukinitev citrusov, prave kave in čaja, gaziranih pijač in alkohola v popoldanskem času
  

ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI

• 
  hipnotiki (hipnotik je indiciran pri kratkotrajni nespečnosti. Nikoli ga ne smemo predpisovati za dlje kot 3 do 4 tedne)
  
• 
  nebenzodiazepinski (manj spremenijo organizacijo spanja kot benzodiazepinski hipnotiki, manjši je tudi pojav tolerance)
  
• 
  zolpidem (kratek razpolovni čas, zdravljenje nespečnosti ob uspavanju)
  
• 
  benzodiazepinski (vsi benzodiazepinski hipnotiki imajo anksiolitičen, hipnotičen, antikonvulziven in miorelaksanten učinek)
  
• 
  midazolam, triazolam (kratek razpolovni čas, zdravljenje nespečnosti uspavanja)
  
• 
  nitrazepam (srednje kratek razpolovni čas)
  
• 
  flurazepam (dolg razpolovni čas, zdravljenje zgodnjih jutranjih prebujanj)
  

• 
  kontraindikacije: nosečnost in laktacija, psihoza, akutni glavkom, huda jetrna okvara, suicidalni bolniki
  
• 
  previdnostni ukrepi: vsi benzodiazepinski hipnotiki lahko paradoksno povzročijo agitirano stanje, anterogradno amnezijo, posledično nespečnost. Triazolam lahko povzroči psihotične reakcije. Nikoli ne ponovimo doze hipnotika sredi noči!
  
• 
  pomembne možne interakcije:
  
• 
  alkohol lahko potencira učinke hipnotikov na centralni živčni sistem
  
• 
  benzodiazepini lahko zvišajo nivo digoksina
  
• 
  možen je zmanjšan učinek levodope ob hkratnem jemanju benzodiazepinov
  

• 
  zdravila s sedativnim učinkom
  
• 
  anksiolitiki
  
• 
  sedativni antidepresivi
  
• 
  nevroleptiki
  

OSTALO ZDRAVLJENJE

• 
  tehnike sproščanja, psihoterapija
  
• 
  foto in krono terapija
  
• 
  naravna sredstva
  
• 
  melatonin
  

OBRAVNAVA

• 
  ambulantna
  

SPREMLJANJE BOLNIKOV

• 
  bolniki ki prejemajo hipnotike morajo biti redno spremljani
  
• 
  dolgotrajno predpisovanje uspaval je nedopustno!
  

MOŽNE KOMPLIKACIJE

• 
  prehodna nespečnost se lahko spremeni v kronično
  
• 
  povečana dnevna zaspanost
  

PROGNOZA

• 
  izboljšanje s časom
  
• 
  potrebno je etiološko zdravljenje simptomov, kadar je le to mogoče
  

RAZNO

• 
  možna povezava nespečnosti z obstruktivno nočno apnejo
  
• 
  pozor ob odvisnost zaradi alkohola ali zdravil
  
• 
  pozor pri predpisovanju hipnotikov starejšim
  
• 
  v nosečnosti se lahko pojavi prehodna nespečnost zaradi težav pri položajih med spanjem
  

Informacijski material za bolnike in svojce

Leja Dolenc: Nespečnost.

Izdal Lek 1997.

Klasifikacija / šifriranje:

MKB 10: G 47.0

LITERATURA

• 
  ICSD-The International Classification of Sleep Disorders: Diagnostic and Coding Manual. Diagnostic Classification Steering Committee, Thorpy MJ, Chairmen. Rochester, Minnesota: American Sleep Disorders Association, 1990.
  

• 
  The diagnosis and management of insomnia in clinical practice: a practical evidence-based approach. Holbrook AM, Gowther R, Lotter A, Cheng C, King D. CMAJ 2000 Jan 25; 162 (2): 216.20. Review.
  
• 
  Pharmacotherapy of insomnia: practice and prospects. Dingemanse J. Pharm. World. Sci. 1995 May 26; 17 (3): 67-75. Review.
  
• 
  Guidelines for the rational use of benzodiazepines. When and what to use. Ashtop H. Drugs 1994 Jul; 48 (1): 25-40. Review.
  

Spletne strani:

• 
  http://bisleep.medsch.ucla.edu