RAZNO
MS in nosečnost -
število zagonov bolezni se zmanjša v času nosečnosti in poveča v prvih 6 mesecih puerperija
-
dolgoročno gledano nosečnost ne vpliva na potek bolezni
Cepljenje
- študije kažejo, da cepljenje proti gripi ne vpliva na potek bolezni
Ocenjevanje stopnje prizadetosti -
razširjena lestvica stopnje prizadetosti po Kurtzkeju (EDSS)
Združenje MS Slovenije
Maroltova 14
1000 Ljubljana
tel/fax: 01 568 72 97
Informacijski material za bolnike in svojce
Mojca Kambič-Budkovič: Nasveti za samopomoč družinam – multipla skleroza.
Izdal Schering Plough 2002.
Prof. dr. Miro Denišlič: Multipla skleroza.
Izdalo Društvo multiple skleroze 1996.
Debra Frankel: Živeti z multiplo sklerozo.
Izdal Schering AG 1996.
Nancy Holland: Skrbeti za koga – vodič za zdrave partnerje.
Izdal Schering AG 1996.
Lisa J. Bain, Randall T. Shapiro: Pogled na rehabilitacijo – naj nas zmanjšanje sposobnosti ali poslabšanje zdravja čim manj prizadene.
Izdal Schering AG 1996.
Jane Sarnoff, Daniel Kosich: Hrana v premislek – MS in prehrana.
Izdal Schering AG 1996.
Pamela Cavallo, Martha Jablow: Če ima kdo od staršev MS – vodič za najstnike.
Izdal Schering AG 1996.
Klasifikacija / šifriranje:
MKB 10: G35
LITERATURA:
-
Compston A, Ebers G, Lassmann H, McDonald I, Matthews B, Wekerle H, eds. McAlpine's multiple sclerosis. 3rd ed. London: Churchill Livingstone, 1998.
-
Hawkins CP, Wolinsky JS, ed. Principles of treatments in multiple sclerosis. Oxford: Butterworth Heinemann, 2000.
-
Siva A, Kesselring J, Thompson AJ, ed. Frontiers in multiple sclerosis. London: Martin Dunitz, 1999.
-
van den Noort S, Holland NJ. Multiple sclerosis in clinical practice New York: Demos Medical Publishing, 1999.
-
Confavreux C, Hutchinson M, Hours MM, Cortinovis-Tourniaire P, Moreau T. Rate of pregnancy-related relapses in multiple sclerosis. NEJM 1998; 339:285-291.
-
Miller AE, Morgante RN, Buchwald LY et al. A multicentre, randomised, double blind, placebo-controlled trial of influenza immunisation in multiple sclerosis. Neurology 1997; 48: 312-314.
Spletne strani:
http://nmss.org
http://www.ms-gateway.com
http://ms-network.com
Avtor:
Asist. mag. Saša Šega-Jazbec, dr. med.
MOŽGANSKOŽILNE BOLEZNI
2. Možganskožilni dogodki
-
Možganskožilni dogodek – definicija
-
Možganska kap – splošno
-
Prehodna ishemična motnja in ishemična možganska kap
15. Znotrajmožganska krvavitev
18. Literatura
-
Seznam kratic
-
Priloge
40. Smernice antitrombotičnega zdravljenja možganskožilnih bolezni
MOŽGANSKOŽILNI DOGODKI
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK - DEFINICIJA
Možgansko žilni dogodek (MŽD) je nenadna motnja v pretoku krvi skozi možganske žile. Glede na mehanizem nastanka ločimo dve vrsti možgansko žilnih dogodkov: 1) zapora arterije ali vene zaradi embolije in/ali tromboze (arterijski embolizem ali trombembolizem , venska tromboza), 2) krvavitev iz arterije ali vene (znotrajmožganska ali subarahnoidna). MŽD je lahko klinično nem, v primeru motnje pretoka krvi skozi večjo možgansko žilo ali manjšo »strateško pomembno« žilo pa se MŽD kaže klinično v obliki bolj ali manj značilnih sindromov (možganska kap, subarahnoidna krvavitev, venska tromboza).
MŽD so po pogostnosti v razvitih deželah in tudi v Sloveniji tretji vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti. Leta 1997 je bila pojavnost MŽD v Sloveniji 190 na 100.000 prebivalcev. Po 45-tem letu se tveganje za MŽD povečuje in je največje v sedmi in osmi dekadi življenja. Za možgansko kapjo pogosteje zbolevajo moški kot ženske (3:1), za subarahnoidno krvavitvijo pa ženske (2:1). MŽD se dedujejo poligensko tako, da se dejavniki tveganja kopičijo znotraj družin.
MOŽGANSKA KAP - splošno
Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen nenaden začetek nevroloških simptomov in/ali znakov. Nastopi lahko bodisi zaradi embolizma in/ali tromboze arterije (ishemična možganska kap, prehodna ishemična motnja) bodisi zaradi krvavitve iz znotrajmožganske arterije (znotrajmožganska krvavitev).
DIAGNOSTIKA
Pri bolnici/ku s sumom na možgansko kap moramo odgovoriti na naslednja vprašanja:
-
Ali gre res za možgansko kap?
-
Vrsta in mehanizem možganske kapi?
-
Kateri del možganov je prizadet (žilna topografija)?
-
Kakšne so posledice možganske kapi (okvara, prizadetost)?
-
Ali ima bolnica/k še kakšne druge bolezni?
KLINIČNA SLIKA -
Anamneza in/ali heteroanamneza:
-
Nenaden začetek nevroloških simptomov/znakov
-
dejavniki tveganja za možgansko kap: pozitivna družinska anamneza, prebolel MŽD, starost, sladkorna bolezen, povišane vrednosti maščob v krvi, prekomerno uživanje alkohola, kajenje, hipertenzija, bolezen venčnega ožilja, periferna žilna bolezen, uporaba oralnih kontracepcijskih sredstev, hematološke bolezni (prava policitemija, anemija srpastih celic, levkemija, pomanjkanje antitrombina III, beljakovine C ali beljakovine S, fosfolipidni sindrom (antikardiolipidna protitelesa)).
-
Znaki in simptomi prizadetosti osrednjega živčnega sistema (CŽS):
-
Motnje zavesti, motnje orientacije, glavobol, bruhanje
-
Hemisimptomatika: Hemipareza, hemisenzibilitetni izpad
-
Cerebelarni znaki: Ataksija, vrtoglavica, omotica, nistagmus, bruhanje
-
Debelni znaki: Dizartrija, disfagija, vrtoglavica, motnje funkcije možganskih živcev
-
Motnje vida: Izguba vida, fotofobija, diplopija, pareza pogleda, motnje pupilomotorike
-
Motnje dihanja (Cheyne-Stokesovo dihanje, ataktično dihanje, apnea)
-
Znaki in simptomi prizadetosti srčnožilnega sistema:
-
Motnje srčnega ritma, srčni šumi, šumi nad vratnimi žilami
-
Arterijski tlak (Hipertenzija, hipotenzija)
-
Periferni pulzi
-
Periferni edemi
-
Dihanje
-
Klinično sliko pri bolnikih z moteno zavestjo ocenimo po lestvici GKS, sicer lestvici NINDS (glej prilogI 1 in 2).
DIFERENCIALNA DIAGNOZA ŽARIŠČNIH NEVROLOŠKIH SIMPTOMOV IN ZNAKOV PRI BOLNICI/KU S SUMOM NA MOŽGANSKO KAP -
Pri enem bolniku gre lahko za različne vrste kapi!
-
Stanje po epileptičnem napadu (parcialni epileptični napad/ Toddova pareza)
-
Strukturne znotrajlobanjske okvare
-
Neoplazma
-
Subdurna/epidurna krvavitev
-
Arteriovenske malformacije (AVM)/anevrizme
-
Vnetje CŽS: meningitis, encefalitis, možganski absces
-
Migrena
-
Arteritis
-
Metabolno toksične motnje
-
Hipoglikemija/Hiperglikemija
-
Hipertenzivna in druge encefalopatije
-
Gastrointestinalne motnje
-
Endokrinološke motnje
-
Wernickejeva encefalopatija
-
Poškodba glave
-
Multipla skleroza
-
Nevromuskularne motnje
-
Mononevropatija, radikulopatija
-
Miastenija gravis, Lambert-Eatonov sindrom
-
Psihiatrične (Panični napadi, konverzivne motnje)
-
Demenca
-
Otogena vrtoglavica
-
Vazovagalna sinkopa
-
Tranzitorna globalna amnezija
-
Bolezen moya-moya
-
Todd-ova pareza
-
Akutna infantilna hemiplegija
-
Hujša dehidracija v povezavi s hipernatremijo
-
Hematološke bolezni
PREISKAVE
Obseg preiskav je odvisen od vpliva dobljene informacije na oskrbo bolnice/ka! Populacijske študije kažejo, da 95% ishemičnih dogodkov nastopi zaradi aterotromboembolizmov, kardiogenih embolizmov ali bolezni malih znotrajlobanjskih žil, in da gre pri večini bolnikov za delovanje več mehanizmov hkrati. Zato je bolj smotrno usmeriti preiskave v iskanje vzrokov, ki potrjujejo enega od zgornjih mehanizmov, kot izključevati redke bolezni.
OSNOVNE LABORATORIJSKE PREISKAVE SLIKOVNE PREISKAVE MOŽGANOV -
Slikovne preiskave pri bolnicah/kih s sumom na MŽD nam pomagajo ločiti:
-
žilno od ne-žilne okvare (tumor, vnetje)
-
arterijski od venskega MŽD
-
ishemično možgansko kap od znotrajmožganske krvavitve
-
CT glave:
-
parenhimske krvavitve lahko odkrije le prvih 5-7 dni po dogodku – kasneje se majhne krvavitve ne razlikujejo od infarkta
-
»vidimo« le 50% infarktov, zato za diagnozo ishemična možganska kap ni nujno infarkt »videti«
-
v prvih 24-48 urah po ishemični možganski kapi je izvid lahko normalen.
-
MR glave:
-
bolj občutljiva kot CT
-
lahko ugotovimo ishemijo možganov <2 ur po začetku nevroloških znakov
-
za razlikovanje krvavitve od infarkta pri bolnikih, ki jih vidimo pozneje po dogodku
PREISKAVE SRČNOŽILNEGA SISTEMA -
EKG za ugotavljanje aritmij in miokardnega infarkta
-
Ehokardiografija: v primerih, ko na podlagi klinične slike, EKG in RTG p/c sumimo na kardiogeni vzrok embolizmov (okvara zaklopk in motnja funkcije levega prekata, endokarditis); mlajši bolniki pri katerih ne najdemo drugih razlag za ishemično kap (v teh primerih je lahko relevantna najdba prehodnega foramna ovale ali anevrizme atrijskega septuma, zato je potrebno opraviti transezofagealni UZ srca).
-
Doppler karotidnih arterij pri bolnicah/kih, pri katerih gre glede na klinično sliko in izvid slikovnih preiskav možganov za ishemijo v področju karotid, in pri katerih v primeru najdbe ustrezne lezije pride v poštev endarterektomija ali vstavitev žilne opornice. Vloga ultrazvoka vertebralnih arterij je manj jasna zaradi tehničnih težav in anatomskih razlik pri posameznikih/cah.
-
Transkranialni Doppler (TCD) v primeru suma na znotrajlobanjsko zožitev ali zaporo žile ter asimptomatske embolizme (5-10% bolnic/kov nima akustičnega okna).
Dostları ilə paylaş: |
