Akutni demielinizacijski poliradikulonevritis – Guillain-Barrejev sindrom (gbs)

REHABILITACIJA PO KAPI

Po možganski kapi z blažjo pizadetostjo ali PIM se bolniki rehabilitirajo doma.

Bolniki po težji možganski kapi, glede na rehabilitacijski potencial nadaljujejo rehabilitacijo doma ali v rehabilitacijeskem centru na Inštitutu za rehabilitacijo (IRSR) oz. Naravnem zdravilišču še 14-21 dni. Čeprav je večina strokovnega napora vloženega kratek čas po dogodku, je za uspešno dokončno rehabilitacijo po možganski kapi potrebnih tudi do 5 let.

AKTIVNOST

• 
  Fizikalna terapija, delovna terapija, po potrebi tudi logopedska in nevropsihološka obravnava (pri hospitaliziranih bolnikih najmanj 3 ure na dan).
  
• 
  Pri bolnikih z omejeno kardiopulmonalno rezervo je potrebna previdnost pri uporabi hidroterapije in/ali izometrične obremenitve.
  
• 
  V primeru, da se interistično ali nevrološko stanje bolnika med rehabilitacijo destabilizira se v začrtanem programu napravi premor.
  

PREHRANA

• 
  Odvisna od drugih internističnih pogojev
  

IZOBRAŽEVANJE BOLNIKOV

• 
  Možganska kap je običajno nepotrebna bolezen, saj večino glavnih dejavnikov tveganja lahko preprečimo.
  
• 
  Težava je v potrebi po spremembi načina življenja. Vsakodnevna aerobna obremenitev in način prehranjevanja lahko značilno znižata tveganje za nastanek možganske kapi. Telesna neaktivnost bo prispevala k poznejšim komplikacijam in posledicam.
  
• 
  Pri animaciji bolnika za njegovo zdravje je pomembna pomoč družine.
  

SPREMLJANJE BOLNIKOV

• 
  Kontrolni pregled po možnosti 3 mesece po možganski kapi. Takrat je potrebno:
  
• 
  ugotoviti stanje bolnika, posebej samostojnost pri dnevnih aktivnostih
  
• 
  oceniti uspešnost rehabilitacije in potrebo po nadaljevanju le-te
  

• 
  preveriti upoštevanje sekundarne preventive in oceniti potrebo po dodatni terapiji v primeru komplikacij
  

• 
  V primeru dolgotrajne pareze se lahko pojavijo kontrakture, tendinitis, bursitis, kapsulitis. Pri številnih bolnikih se razvije osteoporoza – posebno na strani pareze. Na normalni strani se lahko razvije osteoartritis. Funkcionalni propad okončin lahko upočasnijo fizikalna terapija, električna stimulacija in vaje s pomočjo biološke povratne zanke za kontrolo relaksacije. Pri določenih bolnikih je lahko v pomoč restorativna kirurgija (presajevanje kit).
  
• 
  Subluksacija ramenskega sklepa
  
• 
  Hiperekstenzijske poškodbe kolena
  
• 
  Depresija
  

• 
  Ambulanti zdravnik ob tej priložnosti izpolni formular za oceno kakovosti v zdravstvu ZZS in ga pošlje v tajništvo KO za nevrologijo, SPS NK.
  

• 
  Nadaljnje kontrole v nevrološki ambulanti so potrebne le pri ciljani skupini bolnikov, sicer pri osebnem zdravniku.
  

PROGNOZA

• 
  Tako sprednje kot zadajšnje lezije v možganovini lahko povzročijo trenutno smrt. »Nižje« kot je lezija v osrednjem živčnem sistemu, ali bolj ko je lezija nepopolna, ali bolj ko je lezija hemoragična, višja je verjetnost, da se nevrološki deficit popravi
  
• 
  Izboljšanje funkcije je v centrih za rehabilitacijo za 33% boljše kot v negovalnih centrih
  

PREHODNA ISHEMIČNA MOTNJA IN ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP

Prehodna ishemična motnja (PIM) in ishemična možganska kap (IMK) sta klinična sindroma nenadoma nastalih nevroloških simptomov in/ali znakov zaradi ishemije možganovine. Sindroma se ločita po trajanju nevroloških simptomov in/ali znakov, ki pri PIM izvenijo v manj kot 24 urah (običajno v 10 – 30 minutah), pri IMK pa trajajo dalj kot 24 ur.

ETIOPATOGENEZA

• 
  Tromboza: krvni strdek nastane v možganskih ali vratnih arterijah
  
• 
  ulceriran aterosklerotičen plak
  
• 
  mikroangiopatije
  
• 
  hematološke bolezni (poliglobulinemija, anemija srpastih celic, prava policitemija, pomanjkanje beljakovine C ali/in S, sindrom antifosfolipidnih protiteles)
  
• 
  Embolizem: krvni strdek pride v možgane iz drugih delov telesa
  
• 
  srce: trombi na stenah srca v primeru mitralne stenoze, atrijske fibrilacije, kardiomiopatije, kongestivne bolezni srca ali miokardnega infarkta, umetnih srčnih zaklopk ali spremenjenih naravnih zaklopk, miksomu atrija
  
• 
  arterije: aterosklerotični plaki v aortnem loku ali karotidnih in vertebralnih arterijah
  
• 
  drugi embolizmi (maščobni, zračni)
  
• 
  Relativno znižanje možganskega krvnega tlaka (»hemodinamska motnja«)
  
• 
  znižanje sistemskega arterijskega krvnega tlaka ob hemodinamsko pomembni zožitvi karotidnih ali vetebralnih arterij in njihovih vej
  
• 
  disekcija vratnih žil
  
• 
  Ostalo
  
• 
  vnetja (vaskulitis)
  

ETIOLOŠKI DEJAVNIKI GLEDE NA POPULACIJO BOLNIKOV

PEDIATRIJA:

• 
  Razvojne anomalije srca
  
• 
  Metabolne bolezni: Homocistinurija, Fabry-jeva bolezen
  
• 
  Bolezen moya-moya
  

MLAJŠI ODRASLI:

• 
  disekcija notranje karotidne arterije (lat. Arteria carotis interna, ACI) ali vertebralne arterije (lat. Arteria vertebralis, AV)
  
• 
  mitohondrijska citopatija (MELAS)
  
• 
  bolezen moya-moya
  
• 
  vaskulitis
  
• 
  Takayasu arteritis
  
• 
  sindrom antifosfolipidnih protiteles
  
• 
  trombofilija
  
• 
  Sneddonov sindrom, Susacov sindrom
  

GERIATRIJA:

• 
  Amiloidna angiopatija
  

• 
  Pri starejših od 45 let so najverjetnejši vzrok kardiogeni embolizmi
  

NOSEČNOST IN POROD

• 
  Porod (razpok anevrizme; embolizmi amnijske tekočine)
  
• 
  Poporodno obdobje (tromboza možganskih ven)