Vzpostavljanje terapevtskega odnosa

KVANTITATIVNE – motnje v stanju budnosti

• 
  Omotičnost – občutek zaspanosti, je še v stiku z okoljem
  
• 
  Dremavost – somnolenca- dojemanje okolice je oteženo, ga je še mogoče zbuditi
  
• 
  Sopor –zbudimo ga lahko le z močnimi dražljaji, besedni kontakt ni mogoč
  
• 
  Koma –stane globoke nezavesti
  

2. 
   KVLITATIVNE
   

• 
  zamegljenost – posledica hudih čustvenih stanj. P se znajde nekje, pa ne zna povedati kako je do tja prišel
  
• 
  delirantno skaljena zavest
  
• 
  oneiroidna motena zavest – ko se P prebuja, se vrinjajo v zavest še ostanki sanj
  

MOTNJE ČUSTVOVANJA

• 
  anksioznost – huda tesnoba, ki ni posledica realnega stanja v okolici
  
• 
  depresivnost – občutek hude žalosti in brezizhodnosti
  
• 
  fobija – nerealen, pretiran strah
  
• 
  zbeganost – tesnobnost, P se težko znajde
  
• 
  evforija – pretirana veselost
  
• 
  ekstaza – vzdušje popolne vznesenosti z občutkom sreče in popolnosti
  
• 
  pretirana razdražljivost – pretiran odgovor na zunanji dražljaj
  
• 
  čustvena labilnost – hitra menjava razpoloženja
  
• 
  čustvena inkontinenca - P je nesposoben zadržati različna čustvena stanja
  
• 
  apatija – čustvena neodzivnost
  
• 
  čustvena ambivalenca – pri vsakem doživljanju se pojavijo nasprotna čustva, P ničesar ne naredi oz. se nič ne odloči
  
• 
  paratimija – neustrezen in nasproten čustven odziv na dejansko stanje
  
• 
  paramimija-mimika in kretnje, ki so nasprotne dejanskemu čustvenemu stanju P
  

MOTNJE HOTENJA

• 
  hiperaktivnost-povečana volja, razširitev interesov
  
• 
  brezvoljnost-zmanjšana volja zoženje interesov
  
• 
  stupor-stanje, ko hotenja ni več, P je telesno negiben, ne govori in se ne odziva na dražljaje
  

MOTNJE MOTORIKE

• 
  tiki – krči lokalnih mišic
  
• 
  avtomatska dejanja – P ponavljanje dejanja ali besede
  
• 
  tonični krči
  
• 
  tremor
  

3. 
   EPILEPSIJA
   

Je bolezenska motnja za katero so značilni ponavljajoči se napadi – motnje gibanja, vedenja in/ali zavesti

1.GENERALIZIRANI NAPADI:

• 
  absence-se pojavljajo skoraj izključno samo pri otrocih in adolescentnih; kažejo se z nekaj sekundno do največ pol minute trajajočo odsotnostjo, včasih jo spremlja nekaj trzljajev vek.
  

• 
  Mioklonični napadi- kratkotrajni trzljaji celega telesa, zavest je ohranjena; običajno se pojavljajo zjutraj ob prebujanju.
  
• 
  Tonično-klonični napadi ali veliki napadi- začnejo se z tonično napetostjo celega telesa, ki preide v klonične trzljaje; P se v prvi fazi napada lahko ugrizne v jezik, pade v nezavest, dihanje preneha, obraz postane cianotičen; po nekaj min se dihanje povrne z eksplozivnim izdihom; lahko pride do inkontinence blata, urina; po napadu P izčrpno zaspi
  

2.PARCIALNI NAPADI- oz. enostavni napadi se odvijajo ob povsem ohranjeni zavesti, P lahko spremlja ves potek dogajanja
3.NEKLASIFICIRANI NAPADI- vključujejo vse tiste oblike, ki jih ni mogoče uvrstiti v prvi dve kategoriji
!STATUS EPILEPTICUS- zaplet, ko se napad podaljša preko 30min; lahko je smrtno nevaren, če gre za obliko s tonično-kloničnimi krči in nujno zahteva zdr.obravnavo
TERAPIJA- medikamentozna, praviloma je dolgotrajna; potrebno je redno in dosledno jemnje

PP: pomembno je zabeležiti čas trajanja napadov, ohraniti mirno kri, odstranimo morebitne ovire v bližini P; sprostimo dihalne poti (npr. odvežemo kravato), mehka podlaga pod glavo; ko napad mine damo P v stabilen bočni položaj, da preprečimo zadušitev ob morebitnem bruhanju, p pomirimo; med napadom P ničesar ne vstavljamo v usta, pustimo, da napad mine in obvestimo zdravnika.

4. 
   ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z EPILEPSIJO
   

Dihanje in krvni obtok- P sprostimo dihalne poti, ko napad mine, ga namestimo v stabilen bočni položaj

Izločanje in odvajanje- pospešeno izločanje sline,potrebno je ustno votlino pregledati in očistiti, da se P ne bi zadušil; krč mišic celega telesa povzroči inkontinenco urina in blata

Vzdrževanje normalne TT- poskrbimo, da P ne leži na tleh, po napadu mu izmerimo TT

Prehranjevanje in pitje - ničesar mu ne dajemo v usta; 2 uri po napadu mu ne ponujamo hrane in tekočine, da ne pride do aspiracije

Gibanje in ustrezna lega- poskrbimo, da je P glava na mehki podlagi; če pride do poškodbe, poskrbimo za zdr. pomoč

Spanje in počitek- po napadu je P utrujen, opazujemo ga še dve uri.

Izogibanje nevarnostim v okolju- poskrbimo za varnost ob in po epi napadu, preprečimo morebitne poškodbe, merimo vitalne funkcije, zabeležimo čas trajanja napadov; iz P okolice odstranimo nevarne predmete.

Osebna higiena- če pride do inkontinence blata in urina je P potrebno oskrbeti, umiti.

Oblačenje in slačenje- med napadom se razpne ovratnik, ruto, odpre gumb, pas na hlačah

Odnosi z ljudmi- P potrebuje čustveno oporo po napadu, saj je pretresen, lahko je motena zavest in orientacija.

Koristno delo- ne more zadovoljevati potreb po razvedrilu in rekreaciji.

Učenje in pridobivanje znanja- če pri epi napadu ni bilo prisotne MS o napadu povpraša svojce, osebo, ki je napad videla. Ko postane P zavest po napadu jasna, ga MS pouči kako se v bodoče lahko izogne nevarnostim in tako prepreči morebitne poškodbe.

5. 
   ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA ODVISNEGA OD PREPOVEDANIH DROG
   

Sindrom odvisnosti od psihoaktivnih substanc je bolezen, ki prizadene človeka kot celoto. Najbolj moteč dejavnik pri obravnavi P od prepovedanih drog je njegovo vedenje. Njegovo vedenje in čustvovanje sta tista simptoma bolezni, ki pri MS sprožata najrazličnejše odpore in probleme pri zdravljenju. Pri obravnavi odvisnosti od prepovedanih drog motivacija vseskozi niha.

Ambivalenca- se zdraviti ali ne, je skozi proces zdravljenja vseskozi močno prisotna.
Dihanje in krvni obtok- velik problem predstavljajo P-intravenozni uživalci, saj je pri predoziranju zastoj dihanja pogosto prisoten. Pri odtegnitvenem sindromu je dihanje plitvo, pospešeno, pospešen pulz in zvišan RR. Pri P, ki je predoziran pride do depresije dihanja, ki se laže s počasnim, plitvim, agonalnim dihanjem, pulz je nizek, ravno tako RR. P je bled s cianotičnimi ustnicami, zenici pa sta ozki. V času hospitalizacije velik del ZV in svetovanja namenimo odpustu P in pripravi P na življenje brez drog.

Izločanje in odvajanje- zaradi pogoste dehidracije je mikcija okrnjena, predvsem pa defekacija (zaradi uporabe opioidov). Zaradi kronične obstipacije so P nagnjeni zlorabi odvajal. Urin je eden izmed najboljših medijev, v katerem ugotavljamo prisotnost psihoaktivnih substanc.

Vzdrževanje normalne TT- pojavi se lahko povišana TT kot simptom abstinenčne krize; ne smemo pa pozabiti na morebitno okužbo, vpliva zdravil,…

Gibanje in ustrezna lega- P nimajo posebnih težav z gibanjem.

Prehranjevanje in pitje- uživalci drog običajno zavzamejo zelo nezdrav stil življenja; nagnjeni so k prekomernemu uživanju OH; zobovje je pogosto okvarjeno. Pomembno je vedeti, da opioidi zmanjšujejo slinjenje, zato je P potrebno vzpodbujati k pitju tekočin. Pozorni smo na vse oblike motenj hranjenja. P spodbujamo pri prehranjevanju, diskretno nadzorujemo; redno tehtanje in pomoč pri sestavi zdravih jedilnikov.

Spanje in počitek- je moteno v času abstinenčne krize, detoksikacije. Utrujenost vpliva na sodelovanje P v dnevnih aktivnostih. P spodbujamo k sprostitvenim tehnikam; imajo potrebo po uspavalih, ki pa niso priporočljiva. Zelo težko vzpostavijo zdrav ritem spanja in pri tem potrebujejo veliko razumevanja in pomoči.

Izogibanje nevarnostim v okolju- P učimo o »varnem« načinu uživanja droge; seznanimo jih s škodljivimi posledicami uporabe okuženega pribora za injiciranje. Veliko nevarnost predstavljajo P rizične situacije (nerazrešeni konflikti, problemi, srečanje s preprodajalcem drog,…)

Izvajamo podporne pogovore, skozi dogovore pa P pridobijo mehanizme, s katerimi se znajo izogniti rizičnim situacijam v zunanjem okolju.

Osebna higiena in urejenost- spodbujamo higienske navade in samostojnost, pogosto je opažena skrajnost med pretirano oz. nezadostno urejenostjo. Spodbujamo naraven videz in higieno ustne votline. Delujemo zdravstveno -vzgojno

Oblačenje in slačenje- P usmerjamo v uporabo primernih oblačil. Pozorni smo na razkrivanje trebuha, prevelik dekolte, sprehajanje v spodnjem perilu, nošenje kape, šala… Pomembno je, da skupaj s P najdemo pravilno sorazmerje med modo in pretiranim razkazovanjem. Primerno oblečeni P naj bodo opaženi, jih pohvalimo. Naše intervencije pa ne smejo nikoli zveneti kot žalitev.

Odnosi z ljudmi, izražanje čustev- P so brez pravih prijateljev; bolečinski prag kroničnih uživalcev je znižan, so bolj občutljivi, impulzivni in svojih čustev ne obvladujejo, so jezni, razdražljivi; zmorejo predvsem odnos z drogo in pomanjkanje le-te rešujejo na sebičen način, si ne pomagajo. Uporabljajo značilno govorico, ki se nanaša na droge (kletvice, žaljivke)-komunikacija mora biti spoštljiva in strpna.

Koristno delo- droga je osrednje gibalo njihovega življenja, z njo se ukvarjajo 14-20 ur dnevno. P spodbujamo, da ponovno najde zanimanje za dejavnosti, ki so mu bile ljube. Srečujejo se tudi z nedokončano šolo, so brez poklica- potrebno se je pogovarjati in jih usmerjati k rešitvam.

Učenje in pridobivanje znanja- P je veliko časa neaktiven, poležava (stranski učinki opioidov), izgubi interes za vsa področja; pomembno je, da pridobi znanje o svoji bolezni, da jo pozna, pozna načine samopomoči, zdrav način življenja; cilj je tudi zmanjšanje ali prekinitev s kajenjem-zdrav način življenja brez tobaka.
!!!VSE TO PA DOSEŽEMO ZELO POČASI, Z VELIKO MERO STRPNOSTI, SPOŠTOVANJA. PACIENTA MORAMO VZPODBUJATI PRI VSEH TŽA, SAJ SO POVSOD DOLOČENI PROBLEMI, S KATERIMI SE SAM NI ZMOŽEN SOOČITI OZ. JIH REŠITI!!!

6. 
   BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA
   

Značilno je ponavljanje faz pretirano dobrega počutja –MANIJA in obdobij DEPRESIVNEGA razpoloženja.

Faze se lahko pojavljajo v različnih vzorcih- npr. več zaporednih faz depresije in nato manična faza.

Zdravljenje:

-MANIJA oz. manična faza z antipsihotiki in stabilizatorji razpoloženja (litij, valproat…)