Pomembna je terapevtska komunikacija, ki v celoti zaznamuje odnos med MS in P. Potekati mora stalno in se odvijati ves čas njunega odnosa.
Lastnosti MS:
Obvladovanje nebesedne in besedne komunikacije
Sposobnost empatije
Pozorno poslušanje, sledenje in primerno odzivanje
Uporaba tehnik, ki opogumljajo P pri izražanju čustev, omogočajo boljše razumevanje P izražanja in njegov pogled v lastne potrebe
ZNAKI IN SIMPTOMI DUŠEVNIH MOTENJ
Psihopatologija je kot veda, ki proučuje znake in simptome duševnih motenj, del psihiatrije.
Diagnoza duševne motnje ne sme biti nikoli opredeljena, kaj šele dokončno postavljena, le na podlagi enega znaka ali simptoma.
Ne poimenujmo ljudi, ki jih diagnosticiramo in zdravimo zaradi neke duševne motnje, po diagnozi ali pa jo z njo enačimo (shizofreniki, alkoholiki, narkomani…)
Organske duševne motnje nastanejo zaradi zunanjih vzrokov, ki v različnih stopnjah prizadenejo možgansko tkivo.
Funkcijske duševne motnje so posledica sprememb ali neravnovesja v molekulrno-biološki strukturi možganovine ali na področju nevrotransmiterskega delovanja.
Psihogene, psihološko-duševne motnje pa so posledica motenj v določenih obdobjih nastanka in razvoja osebnostne strukture in psihodinamike te osebe, ki se odraža v odnosu do sebe in okolice.
MOTNJE ZAZNAVANJA- do sprememb ali izpadov teh sposobnosti pride zaradi okvar senzoričnega aparata na poti do zunanjega receptorja- čutila, do projekcijskih pol v možganski skorji
Agnozije – so najpogostejše = pri optični agnoziji P dobro vidi predmete in njegove oblike, ne zna pa ga opisati in prepoznati njegovo namembnost; pri taktilni agnoziji P predmet čuti, ga pa ne prepozna, ne more oceniti njegove teže, strukture; P z akustično agnozijo dobro sliši zvoke in glasove, ne more pa prepoznati njihovega pomena.
Iluzije – so osnovane na podlagi realne zaznave, v okolici, človek pa jih drugače, napačno ali izkrivljeno zaznava.
Halucinacije – so lahko zelo intenzivne zaznave, vendar nimajo realne osnove; to so nerealne zaznave, vendar za P bolj pristne in realne kot dogajanje okoli njega, zato se ravna po njih, ker ne prepozna bolezenske narave tega pojava.
Vidne-optične = prividi kot npr. posamezna slika, scena, vizija
