Vzpostavljanje terapevtskega odnosa

-DEPRESIJA oz. depresivna faza z antidepresivi ( vendar le hude depresivne faze, saj naj bi pospeševali obrat faze v manijo)

7. 
   ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO RAZPOLOŽENJA-MANIČNA FAZA
   

Dihanje in krvni obtok- je moteno zaradi intenzitete gibanja, aktivnosti, neprimernega oblačenja, zlorabe psihoaktivnih substanc… P zaposlimo z umirjenim delom, ga vodimo in smo mu v pomoč pri nekonfliktni komunikaciji, redno merimo RR.

Izločanje in odvajanje- zmanjšano izločanje zaradi prenizkega vnosa tekoči ob povečani potrebi, organizma po tekočini. Urin je gost, smrdeč, lahko se pojavijo vnetja in kontinenca urina. Defekacija blata je običajno nemotena.

Vzdrževanje normalne TT- je moteno zlasti v primerih prekomernega oblačenja, pri preveliki gibalni aktivnosti…

Prehranjevanje in pitje - sta ogrožena zaradi neprestane brezciljne aktivnosti in sprememb intenzitete vonja okusa in otipa. Zmanjšane so potrebe po hrani, zato je potrebno opazovati, večkrat dnevno dodati kalorični dodatek … zaradi pomanjkanja tekočine so ogroženi predvsem starejši, potrebno je voditi natančno bilanco tekočin. Hrano naj P zaužije v mirnem okolju npr. jedilnici.

Gibanje in ustrezna lega - postaneta motena kar se kaže v različnih gibalnih vzorcih, kot so brezciljna hoja, tekanje… včasih premagujejo nadčloveške napore, okolica jih občuduje, v končni fazi pa vodijo v izčrpanje. P z izraženimi gibalnimi motnjami s težavo zadovoljujejo TŽA, zato pri tem potrebujejo diskretno usmerjenje in vodenje.

Spanje in počitek – sta najbolj motena v akutni fazi bolezni, P ne spi tudi nekaj dni, teden ali več in postaja zelo utrujen. Spanec je zelo nekakovosten, pacient zelo pogosto vstaja iz postelje…. Namestimo ga v enoposteljno sobo, kjer ne moti ostalih, spodbujamo ga k sprostitvenim tehnikam, relaksaciji…

Izogibanje nevarnostim v okolju - je še posebej moteno zaradi pospešenega miselnega toka , hitre gibalne aktivnosti… pogovor s P in nadzor gibanja z usmerjanjem v strokovno vodene aktivnosti sta osnova pri zagotavljanju varnosti.

Osebna higiena in urejenost - P usmerjamo k natančnosti pri izvajanju osebne higiene s poostreno skrbjo za redno umivanje rok, zmerna uporaba dišav in ličil, mil.

Oblačenje in slačenje – izbirajo oblačila intenzivnih barv, posebnih krojev, nenavadni dodatki. Oblečeni so velikokrat neprimerno letnemu času. P usmerjamo in mu pomagamo pri izbiri oblačil.

Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov in potreb- so patološko spremenjeni. Čutila so hipersenzibilna, čustvovanje je zelo intenzivno in evforično. P ima potrebo po govorjenju, govori nepovezano, težko prenese nestrinjanje… verbalna komunikacija je socialno pogojena in P lahko zmerja, preklinja…. Stike z drugimi ljudmi in popolnimi neznanci vzpostavlja brez distance. Pomembno je poznavanje elementov vedenjsko kognitivnih tehnik in terapevtske komunikacije.

Koristno delo, razvedrilo in rekreacija – P hitro menjavajo interese, začetnega dela ne dokončajo. P previdno usmerjamo v vodene terapevtske telesne in duševne aktivnosti., ga učimo obvladovanja motečih znakov manije.

Učenje in pridobivanje znanja- je pomemben del samoobvladovanja bipolarne motnje, to sposobnost je potrebno uriti. P mora poznati svojo bolezen, začetne znake poslabšanja, sprožilne dogodke in načine samopomoči. Trening socialnih veščin predstavlja temelj za življenje v skupnosti.

8. 
   OSNOVNE ZNAČILNOSTI FORENZIČNE PSIHIATRIJE
   

• 
  To so zakonska določila, na področju zdravljenja oseb z izraženim ukrepom obveznega zdravljenja na psihiatriji.
  
• 
  Sodna ali forenzična psihiatrija je posebna veja psihiatrije, kjer se prepletata pravo in psihiatrija.
  
• 
  Tri področja so:
  

1. 
   Zdravljenje psihiatričnih P brez njihove privolitve
   

- je praviloma redka, gre za osebe , ki ogrožajo svoje življenje in življenje drugih ljudi ali povzročajo škodo sebi ali drugim, sami so do hospitalizacije odklonilni in nimajo pravega uvida glede svojega stanja

- Pooblastilo za takšen ukrep ima osebni ali družinski dr.

- dr. pred svojo odločitvijo P pregleda, izbere hetero-anamnestične podatke, nujno je potrebno upoštevati ugotovitve in zakonska določila. Dr.lahko zaprosi tudi policijo.

- pridržani P na varovanih oddelkih se nujno prijavi pristojnemu okrajnemu sodišču najkasneje v 48 urah

2. 
   Psihiatrično izvedeništvo
   

- izvedenci določeni s strani sodišča pojasnjujejo duševne motnje ali bolezni pri osebah, ki so storile različna družbi nevarna in kazniva dejanja.

- kazenski zakonik loči:

-neprišteven storilec

-bistveno zmanjšana prištevnost storilca

-kazensko odgovoren storilec

-izvedeništvo v civilno pravnih (delna ali popolna nesposobnost)

3. 
   Izvajanje psihiatrično pomembni varnostnih ukrepov
   

-sodišče ob hudih kaznivih dejanjih sprašuje izvedenca o nevarnosti ponovitve dejanja; pri tem sodišče lahko izreče:

1.neprištevnemu storilcu varnostni ukrep obveznega zdravljenja v bolnišnici

2.obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti

3. ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov

9. 
   ANKSIOZNE MOTNJE
   

- poleg depresije so najpogostejše motnje v razvitem svetu

- je bolezenska tesnoba, neprijetno čustvo, spremljajo ga telesne ali vedenjske spremembe, pojavi se postopoma ali nenadno, taja nekaj min ali leta, kaže se na več področjih (šolanje, druženje…)

-so dejavnik tveganja za razvoj depresivne motnje,odvisnosti od alkohola in benzodiazepinov

Vzroki: - biološki, psihološki in socialni;

- zlasti so nagnjeni ljudje, ki so perfekcionisti, ki slabše prenašajo kritiko…

- pojavlja se pri otrocih in odraslih
Simptomi: najdemo jih na nivoju mišljenja(zmešalo se mi bo, kap me bo…), čustvovanja (strah, tesnoba , groza, panika) in na telesu( cmok v grlu, slabost, mravljinci).

1. 
   GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA
   

-pogostejša pri ženskah, stalna zaskrbljenost zaradi skrbi, ki so za posameznika pomembna in mu predstavljajo vrednote (uspeh, pohvale, ocene…)

-zdravljenje: antidepresivi, tehnika sproščanja in preusmerjanje pozornosti

2. 
   FOBIČNE MOTNJE
   

-zelo pogoste, fobija traja najmanj 6mesecev in vpliva na posameznikovo vsakdanjost

Poznamo:-enostavne (strah pred zaprtimi prostori, višino, pajki…)

-socialne (strah, da bo posameznik v družbi vrstnikov sprožil posmeh, zardel, izpadel neumen, smešen…)-------potenje, razbijanje srca, slabost, omotičnost…

-zdravljenje: svetovanje, včasih antidepresivi

3. 
   PANIČNA MOTNJA
   

-pogostejše pri ženskah

-značilni so vsi simptomi vegetativne vznemirjenosti, le da se tukaj pojavijo v obliki nepričakovanega napada in ne ob situaciji ko posameznika plaši. Bolnik je popolnoma prepričan, da bo umrl ali pa izgubil nadzor nad svojim vedenje, izgubil zdrav razum

-zdravljenje: ob paničnem napadu osebo pomirimo, preusmerimo pozornost, antidepresivi, benzodiazepini, psihoterapija

4. 
   OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA
   

-gre za ponavljajoče se misli in vedenje, ki se jih posameznik ne more ubraniti, se mu vsiljujejo in jih ne more nadzirati; so nesmiselne (umivanje rok, ker je vse umazano…)

-zdravljenje: zgodnje odkrivanje je velika možnost ozdravitve, antidepresivi in antipsihotiki

5. 
   SOMATOFORMNE MOTNJE
   

-so skupina motenj, pri katerih so v ospredju telesni simptomi , ki posameznika izjemno ovirajo a preiskave ne najdejo razloga ali pa je razlog neskladen z odzivanjem

-posameznik zaradi telesnih simptomov išče zdravniško pomoč

-Vzroki: genetika, družinska situacija, zaskrbljeni starši…

-simptomi: motnje telesnih funkcij (krvožilni sistem , GIT, …)

-zdravljenje: reatribucija (telesne simptme skušamo povezati s stresnimi dejavniki in načinom življenja, tako da posameznik spozna, da se s telesom odziva na dražljaje), edukacija, zmanjšanje protibolečinskih zdravil, izboljšanje psihosocialnih razmer

-Poznamo tri vrste:

1.Somatizacijska motnja= P ima dolgo in zapleteno anamnezo, opravil je ogromno preiskav in je brez diagnoze, pridružene so še anksioznost, odvisnost od zdravil…

-zdravljenje. Zaupanje in sodelovanje med dr. in P, benzodiazepinov ne uporabljamo

2.Hipohondrična motnja= P je preokupiran z določenim nepomembnim simptomom (kašelj), normalne občutke P opisujejo kot zastrašujoče

-zdravljenje: edukacija in reatribucija, antidepresivi, antipsihotiki

3. trajna somatoformna bolečinska motnja ( P opisuje trajno, hudo in zaskrbljujočo bolečino, ki je ni mogoče razložiti z fiziološkim procesom in nastopa v povezavi s čustvenimi in psihosocialnimi problemi)

-zdravljenje: preprečevanje zlorabe protibolečinskih zdravil, antidepresivi, pogovor

6. 
   DISOCIATIVNE MOTNJE
   

-tukaj se pojavljajo simptomi s strani telesnih funkcij, ki so pod kontrolo volje, povezane s travmatičnim dogodkom, nerešljivimi problemi, medosebnimi odnosi…

-ločimo več vrst:

-disociativna amnezija (izguba spomina)

-disociativna motorična motnja (izguba sposobnosti gibanja z delom telesa)

-disociativna konvulzija (podobna EPI-ni ugriza in uhajanja urina)

10. 
    SKUPNOSTNA SKRB ZA OSEBE S PSIHOZO
    

Načini dela MS za področje psihiatrije v skupnosti so načela psihiatrične rehabilitacije. Psihiatrična rehabilitacija je skupina zdravstvenih, socialnih in psiholoških intervencij, ki izboljšujejo delovanje P z duševno motnjo in pospešijo njegovo zdravljenje.

-usmerjena je v čim večjo samostojnost P, njihovo kakovost življenja in v njegovo lastno zadovoljstvo.

-načela rehabilitacijske obravnave obravnave so:

- spoštovanje P posebnih potreb

- sodelovanje z vsemi sodelavci v procesu obravnave

- enakopravnost in partnerstvo med P, njihovimi svojci in strokovnjaki

- načelo zavzete podpore.

-načela skupnostne obravnave so: