Farmakokinetika in možni učinki fizioterapije na farmakokinetske spremenljivke

FARMAKOKINETIKA IN MOŽNI UČINKI FIZIOTERAPIJE NA FARMAKOKINETSKE SPREMENLJIVKE
Optimalna zdravstvena oskrba zahteva od zdravstvenih delavcev uporabo in razumevanje vseh razpoložljivih in razumnih sredstev v korist bolnikovega zdravja. Torej, vsak zdravstveni delavec, ki hoče vrednotiti rezultate svojega dela, mora razmeti ne samo posege, ki jih je le on uporabil, ampak tudi druge, ki so jih uporabili drugi sodelavci (člani tima). Od tod tudi potreba po poznavnju vsaj delčka farmakologije.

Kot fizioterapevti se pogosto srečujemo z ljudmi, ki jemljejo zdravila. Lahko bi celo trdili, da med bolniki, ki potrebujejo fizioterapijo težko najdemo posameznika, ki ne jemlje zdravil.

V nekaterih primerih imajo zdravila in fizioterapija sinergistični v drugih pa si učinka nasprotujeta, ali pa nista povezana. Vseeno pa lahko rečemo, da sta farmakologija in fizioterapija nerazdružljivo povezani.

Osnovni koncept farmakologije je, da zdravilo mora doseči specifično tkivo v telesu, v zadostni koncentraciji, da sproži terapevtske učinke, brez povzročanja prekomernih škodljivih ali toksičnih sopojavov.

Farmakokinetika je bazično področje farmakologije, ki se ukvarja z vnašanjem zdravil (učinkovin), njihovo absorbcijo, distribucijo, vezavo na tkiva, metabolizmom in izločanjem.

Farmakokinetske spremenljivke
Farmakokinetika zajema kompleksne interakcije številnih faktorjev, vključujoč vnos, absorbcijo, distribucijo in eliminacijo zdravila (Slika 1). Obstajajo tri primarne spremenljivke, ki jih lahko uporabimo za opis farmakokinetičnega profila določenega zdravila. Te spremenljivke so:

• 
  Biološka učinkovitost. Navadno jo definiramo kot del ali odstotek aktivne substance, ki je dosegla sistemski obtok po vnosu na katerikoli način.
  
• 
  Distribucijski volumen (Vd). Uporablja se kot kazalec disperzije učinkovine v telesu.
  
• 
  Klirens. Je stponja/hitrost s katero se učinkovina odstrani iz telesa. Učinkovina se odstrani iz telesa z združenima procesoma metabolizma zdravila (predvsem jetra) in izločanjem zdravila (predvsem ledivici), pri katerih pa lahko sodelujejo še pljuča, koža in prebavni trakt.
  

Slika 1. Shematični prikaz medsebojnih odnosov med specifičnimi farmakokinetičnimi dejavniki. Trije primarni parametri (biološka učinkovitost, distribucijski volumen in klirens) se uporabljajo za kvantifikacijo the medsebojnih odnosov na točkah, ki so naznačene s puščicami s prekinjeno črto (Ciccone, 1995)

NAČIN VNOSA

ABSORBCIJA

DISTRIBUCIJSKI VOLUMEN

BIOLOŠKA UČINKOVITOST




KONCENTRACIJA ZDRAVILA DISTRIBUCIJA

V SISTEMSKEM OBTOKU -ciljano tkivo

-ostala tkiva

KLIRENS

ODSTRANJEVANJE:

-metabolizem

-izločanje

Telesna vadba in biološka učinkovitost
Vadba lahko vpilva na biološko učinkovitost tako, da spremeni absorbcijo in sicer na dva načina:

• 
  zvišana telesna temperatura med telesno aktivnostjo poveča kinetčno gibanje molekul in s tem poveča difuzijo molekul zdravila skozi biološke membrane;
  
• 
  disperzija zdravila stran od mesta vnosa se lahko pospešia ali zavre, kar je odvisno ali telesna aktivnost poveča ali zmanjša pretok krvi na strani vnosa zdravila.
  

Če so učinkovine vnešene oralno, lahko daje telesna aktivnost nasprotujoče si rezultate. Bolj predvidljive so intramuskularno ali subkutano vnešene učinkovine. Na splošno je absorbcija učinkovin večja če so vnešene v ali pa v neposredni bližini področja mišične aktivnosti. Enako velja za učinkovine, ki so vnešene transdermalno ali z inhaliranjem.

Učinek telesna vadbe na porazdelitev učinkovin
Telesna aktivnost zmanjša distribucijski volumen določenih učinkovin, kar kaže, da se je povečala koncenrtracija zdravil v plazmi. Zopet pri drugih učinkovinah pa lahko telesna aktivnost poveča distribucijski volumen, kar kaže na to, da učinkovina hitreje potuje ven iz krvnega obtoka v ekstravaskularna tkiva. Intenziteta in trajanje telesne aktivnosti sta prav tako dejavnika, ki vplivata na distribucijski volumen.

Zmanjšan distribucijski volumen lahko pomeni, da je več učinkovine izločeno v krvni obtok, manj pa jo je na razpolago za delovanje na ciljana tkiva. Nasprotno pa povečan distribucijski volumen pa lahko pomeni, da je učinkovine več v ciljanih tkivih, kar pa je lahko za določeno tkivo toksično.

Učinki telesne vadbe na klirens
Telesna aktivnost ima za posledico prehodne spremembe v funkciji jeter, kar lahko spremeni klirens učinkovine skozi jetra. Pretok krvi skozi jetra se progresivno zmanjšuje z naraščanjem intenzitete telesne aktivnosti. To ima za posledico znižanje klirensa učinkovin, ki se metabolizirajo v jetrih, kar posebno velja za visoko ekstrakcijske učinkovine.

Prav tako so ledvica izpostavljena prehodnim spremembam med telesno aktivnostjo. Pri telesnih aktivnostih z večjo intenziteto se zmanjša pretok krvi skozi ledvica za 65%, glomerularna filtracija pa za 30%. Torej manjša količina doseže nefron.

Učinki fizikalnih energij na farmakokinetiko
Različni fizikalni agensi spremenijo farmakokinetiko sistemsko vnešenih učinkovin, s tem da delujejo na dejavnike kot so lokalnim pretok krvi in metabolizem.

Ogrevanje, ki poveča regionalni pretok krvi lahko poveča dostop učinkovine do specifičnih tkiv (kite, mišice, burze...). Nasprotno pa ohlajevanje lahko zmanjša količino učinkovin.

Prav tako imajo fizikalni agensi vpliv na učinkovine, ki so vnešene lokalno z intramuskularnim ali subkutanim injeciranjem. Lokalno ogrevanje predela v katerega so bile vnešene učinkovine bo imelo za posledico hitrejšo disperzijo učinkovine. S tem je učinkovina posredovana prehitro v sistemsko cirkulacijo in njena koncentracija v plazmi narašča hitreje.

Učinki drugih fizikalnih na farmakokinetiko agensov kot je elektrostimulacija še niso poznani.

Učinki manualnih tehnik na farmakokinetiko
Manualne tehnike, vključno z masažo, lahko povečajo absorbcijo učinkovine, ki je bila vnešena lokalno subkutano. Učinki masaže na sistemsko vnešene učinkovine še niso poznani.

Sklep
Fizioterapevti, torej morajo biti pozorni pri modificiranju določenih metod in tehnik, tako, da so učinki na lokalno absorbcijo, distribucijo in metabolizem učinkovin minimalni.

Uporabljena literatura

1. 
   Ciccone CD. Introduction: pharmacology. Pharmacology and physical therapy. Phys Ther, 1995;75:342.
   
2. 
   Ciccone CD. Basic pharmacokinetics and potential effect of physical therapy interventions on pharmacokinetics variables. Pharmacology and physical therapy. Phys Ther, 1995;75:343-341.
   
3. 
   Rothstein JM. Pharmacology and physical therapy. Phys Ther, 1995;75:341.