Nadzor nad bolečino pri poškodovancih jelena Vilman1



Yüklə 39 Kb.
tarix31.01.2017
ölçüsü39 Kb.
#6712

Vilman J. Nadzor nad bolečino pri poškodovancih



NADZOR NAD BOLEČINO PRI POŠKODOVANCIH
Jelena Vilman1

Uvod


Poleg stabilizacije življenskih funkcij po sistemu ABCD, je v urgentni medicini potrebno tudi lajšanje bolečine. Na voljo je veliko medikamentov, izbrati pa moramo pravega glede na bolnika, njegovo patologijo, jakost bolečine in naše znanje o zdravilu in njegovih pozitivnih in stranskih učinkih. Pot vnosa je intravenska, zdravilo pa vedno dajemo titrirano do željenega učinka. Poraba močnih analgetikov je pokazatelj učinkovitosti naše terapije.
Nekaj trditev v zvezi z bolečino

  • Boli poškodovanca, nikoli zdravnika ali reševalcev

  • Kontraindikacij za zdravljenje bolečine ni

  • Analgezija ne moti postavljanja diagnoze in pravilnega zdravljenja

  • Bolečina je škodljiva in jo moramo zdraviti

  • Terapija bolečine ni v nobenem algoritmu oživljanja oz. programu tečajev oživljanja- izjema je AKS

ZDRAVLJENJE BOLEČINE PRI POŠKODOVANCIH


Po stabilizaciji vitalnih funkcij , bomo začeli razmišljati o lajšanju bolečine.

Na terenu bomo izbrali najbolj enostavne in učinkovite postopke. Začeli bomo z imobilizacijo poškodovanega dela, ogrevanjem bolnika in mirnim, pozitivnim pristopom. Naslednja stopnja je ocena bolečine. Najbolj enostavna za teren je pridevniška točkovna lestvica:

0-brez bolečine

1-blaga bolečina

2-srednja bolečina

3-huda bolečina

4-neznosna bolečina
Med terapijo mora biti poškodovanec monitoriziran- neinvazivni krvni tlak, EKG, pulzna oksimetrija. Ko se odločimo za uporabo analgetikov, moramo izbrati pot vnosa. Primeren je i.v vnos in le v izjemnih primerih blokada živcev. Po i.v poti lahko dajemo zdravilo titrirano in s tem nadzorujemo učinek in ob pojavu stranskih učinkov lahko takoj prekinemo aplikacijo.
V uporabi so šibki, srednje močni in močni analgetiki.Za blago do srednjo bolečino je na voljo metamizol (Analgin) in ketoprofen (Ketonal).
Metamizol (Analgin) - Šibak do srednje močan anlalgetik, ki deluje tudi spazmolitično. Doza je 5gr/dan za 70kg človeka, za otroke 20mg/kg. Od stranskih učinkov sta ob enkratni aplikaciji najbolj pomembna hipotenzija in alergična reakcija. Agranulocitoza je pri enkratni aplikaciji nepomembna.
Ketoprofen (Ketonal) - Nesteroidni antirevmatik, edini pri nas za i.v uporabo. Dnevna doza je 300mg.

Pri poškodbah je neprimeren zaradi vpliva na ledvica, želodec in koagulacijo.


Ker pa je pri poškodovancih bolečina ponavadi huda ali neznosna, moramo poseči po močnih analgetikih. To so opioidni analgetiki in ketamin.
Opioidni analgetiki - Ločimo čiste agoniste (tramadol,morfij, piritramid, fentanyl…) in agoniste- antagoniste (buprenorfin, pentazocin).
Značilnost agonistov-antagonistov je, da so primerni za srednje močno bolečino, imajo »stropni efekt« in po aplikaciji čistih agonistov imamo lahko antagonistični učinek.

Agonisti:


Tramadol - Primeren za srednje močno bolečino. Dnevna doza je 400-600mg. Stranki učinek, ki je najbolj moteč je slabost in bruhanje. Potrebno ga je dati v počasni infuziji (1-1,5mg/kg)- 100mg vsaj 30-45 min, za kar pa pri poškodovancih velikokrat ni časa.
Morfij - Zlati standard. Z njim primerjamo še vedno učinkovitost ostalih analgetikov.
Odmerek je 2-3mg oz 0.05-0.1mg/kg i.v v 10 min presledkih, do ublažitve bolečine. Na ta način praktično nima stranskih učinkov. Pri velikih dozah in prehitri aplikaciji pa lahko pride do sproščanja histamina, hipotenzije, depresije miokarda, bradikardije, depresije dihanja in bruhanja.
Maksimalni analgetični učinek doseže v 10-15 min in traja 6 ur.
Primeren je tudi za otroke.
Piritramid (Dipidolor) - Ima manj stranskih učinkov glede na respiratorni in kardiovaskularni sistem. Začetna doza je 2,5-5mg. Analgezija nastopi v nekaj minutah in traja 6 ur.
Fentanyl - Je 70-100 krat močnejši od morfija in njegovo terapevtsko okno je ožje, zato lahko hitro pride do depresije dihanja in hipotenzije. Doza je 0,003mg/kg ki jo po potrebi ponavljamo- Primeren je le pri sediranih in intubiranih bolnikih.
Ketamin - Nekompetetivni antagonist NMDA receptorjev. Lahko ga uporabljamo kot analgetik, v višjih dozah pa povzroča anestezijo. Bolniki so kardiocirkulatorno stabilni, je bronhodilatator in do neke mere ostanejo ohranjeni žrelni refleksi. Poveča srčno frekvenco in porabo kisika v srcu.
Primeren je za hemodinamsko nestabilne bolnike. V analgetskih dozah ne zvišuje intrakranialnega tlaka in s svojim učinkom na cirkulacijo celo zviša srednji perfuzijski tlak v možganih. Od stranskih učinkov je pogosto slinjenje in halucinacije, ki pa jih je pri novejšem preparatu manj, preprečimo pa jih tudi z dodatkom 2 mg Dormikuma.
Analgetska doza nove spojine Ketanest S je 0,125 -0,25mg/kg i.v. Učinek je v nekaj minutah, traja pa 10-15 min. Kar pomeni, da je dozo potrebno ponoviti.
Uporaba lokalnih anestetikov na terenu je povezana s tehničnimi in praktičnimi problemi. Blokada femoralnega živca z 1% Xylocainom je v nekaterih državah redna praksa pri zlomu stegnenice in je tudi tehnično relativno enostavna. Žal se v naši sredini regionalne blokade izvajajo le v bolnišnicah, na terenu pa je to še daleč od uresničitve.

SKLEP


Ko smo oskrbeli osnovne bolnikove funkcije, je potrebno pomisliti na lajšanje bolečine. Poizkušamo oceniti intenziteto bolečine in stanje bolnika. Vedno se pri poškodovancih odločimo za intravensko aplikacijo zdravil. Izbiramo med srednje in močnimi analgetiki. Zdravila dajemo titrirano in spremljamo učinek. Pri stabilnem bolniku se odločimo za enega od opiatnih analgetikov, pri hipotenzivnem pa za ketamin. Točno zabeležimo čas aplikacije in dozo. Znati moramo reševati vse morebitne zaplete.

Literatura


  1. Basket PJF:Acute pain management in the field.Ann.Emerg.Med,Dec 1999;34:784-785

  2. Rosenberg AD. Reducing post-traumatic morbidity with pain management. Curr.Opin. in Anestesiology 2000;13:181-4

  3. Ducharme J. Acute pain and pain control. State of art.Ann Emerg Med 2000;35:592-603

  4. Bonica JJ. The management of pain. Philadelphia:Lea and Febiger, 1990;368-86.

  5. Urgentna Medicina, Izbrana poglavja 8, Portorož 2002.

1 Jelena Vilman, dr.med., PHE, OZG ZD Jesenice, Cesta Maršala Tita 78, 4270 Jesenice.

5. Kokaljevi dnevi: Poškodbe v osnovnem zdravstvu, Kranjska Gora, 7. – 9. 4. 2005

Yüklə 39 Kb.

Dostları ilə paylaş:




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

gir | qeydiyyatdan keç
    Ana səhifə


yükləyin