Osnove pediatrije

Poloţaj leţe 
Je primeren za prve dni po porodu, nočno dojenje in za matere z velikimi dojkami. 
Najbolje je, da mati leţi na boku in si poskusi otroka na več načinov pristaviti k prsim. Njena 
roka ga lahko  objema, lahko je pod njim ali ob otroku.  Navadno si sama najde poloţaj, ki ji 
najbolj  ustreza.  Za  večje  udobje  je  lahko  podprta  z  blazinami.  Z  blazinami  si  lahko  podpre 
glavo in hrbet. Tudi otrok leţi na boku in je podprt z njeno roko ali blazino.  
Pri poloţaju leţe se mati lahko  enostavno prestavi na drugo stran. Otroka si poloţi na trebuh 
in se skupaj z njim obrne na drugi bok. Pri tem poloţaju je pomembno, da se mati in otrok 
dotikata s trebuhoma, otrokovo uho, rama in bok pa so v ravni liniji. 
Poloţaj leţe je še zlasti primeren za matere, ki imajo velike dojke. Ko mati leţi na boku, sega 
njena dojka do leţišča in otrok se zlahka prisesa nanjo, ne da bi mati morala pri tem podpirati 
svojo dojko ali otrokovo glavo.  
Če otrok in materina dojka nista v isti liniji in mora otrok upogibati, vrteti ali sukati glavo, da 
doseţe  dojko,  lahko  to  pri  materi  povzroči  poškodbe  bradavic,  otroku  pa  oteţuje  poţiranje. 

73 
 
Kadar otrok pri dojenju v tem poloţaju preveč tišči nosek v dojko, pomeni, da leţi previsoko, 
njegovo poţiranje pa je oteţeno. 
 
Poloţaj sede 
Poloţaj sede je primeren nekaj dni po porodu, ko se mati ţe bolje počuti.  
Za  dojenje  sede  si  lahko  pripravi  udoben  stol,  blazine,  s  katerimi  se  podpre  in  tako  laţje 
namesti otroka, ter pručko za pod noge. Najbolje je, da sedi mati udobno in vzravnano, saj so 
tako tudi bradavice v najboljšem poloţaju. Kadar se mati nasloni preveč nazaj, se bradavice 
usmerijo navzgor, če se nagne preveč naprej pa so usmerjene navzdol. V obeh primerih otrok 
teţje zgrabi bradavico. 
Ko se mati udobno namesti, si pristavi otroka na eno ali drugo dojko, po potrebi ga  podpre z 
blazino, njegovo uho, rama in bok pa morajo biti v isti liniji. 
Pri poloţaju sede lahko mati uporabi tudi t. i. položaj nogometne žoge; otroka drţi ob boku, 
glavo  mu  poloţi  na  blazino  pred  dojko.  Z  ustrezno  roko  podpre  otroka,  z  drugo  pa  dojko. 
Poloţaj  je primeren za dojenje dvojčkov ali po carskem  rezu, saj  pri  tem poloţaju  otrok ne 
sloni na materinem trebuhu. Sede včasih laţje dojijo matere, ki imajo manjše dojke. 
 
Poloţaj otroka 
Otrok mora biti tesno ob materi, dotikata se s trebuhom. Njegovo uho, rama in bok morajo biti 
v ravni  liniji, glava pa više od ţelodca. Lahko je podprt  z blazinami ali materinimi  rokami, 
njegova glava je navadno v pregibu materine roke, usta pred bradavico in v njeni višini. Mati 
z  isto  roko  objema  otrokovo  telo,  z  drugo,  prosto  pa  podpira  dojko.  S  prsti  jo  podpre  od 
spodaj, njen palec je na zgornji strani dojke in ne sme pritiskati bradavičnega kolobarja.  
 
Temu prijemu pravimo prijem »C«. Kadar so dojke velike in teţke, jih je treba podpreti, kajti 
bradavica dobi primernejšo obliko in otrok jo laţje zgrabi. Škarjasti prijem, ki ga matere še 
vedno  zelo  rade  uporabljajo,  ni  preveč  primeren,  ker  ima  mati  navadno  prste  preblizu 
bradavičnega  kolobarja  in  tako  otroku  oteţuje,    da  bi  zagrabil  dovolj  velik  del  kolobarja. 
Včasih mu ga nehote s prsti celo vleče iz ust. 
 
Ko sta mati in otrok v udobnem poloţaju, se mati z bradavico dotakne otrokove ustnice. Otrok 
navadno  široko  odpre  usta,  njegov  jezik  je  porinjen  navzdol  in  navzven.  Bradavico  usmeri 
proti  otrokovi  zgornji  ustnici  in  ga  hitro  pritisne  k  dojki.  Otrok  mora  zgrabiti  večji  del 
bradavičnega kolobarja. Če ne uspe in v ustih nima dovolj velikega dela kolobarja, ga je treba 
odstaviti in postopek ponoviti. Ko ima otrok v ustih dovolj velik del bradavičnega kolobarja, 
laţje  izprazni  mlečne  vode,  ki  so  v  področju  bradavičnega  kolobarja.  Bradavica  mora  biti 
dovolj globoko  v ustih, otrokov jezik,  spodnja čeljust  in  brada so pod dojko  in  brada, ki  se 
dotika  dojke,  tako  pomaga  pri  dojenju.  Otrokova  brada  in  konica  nosu  se  dotikata  dojke, 
spodnja ustnica je zavihana navzven in ko jo odmaknemo, se pod bradavico vidi jezik, ki  se 
tesno prilega bradavici.  
 
Ko  uspe  otroku  pravilno  zagrabiti  bradavico,  prične  sesati.  Sesa  ritmično  in  nima  teţav  z 
dihanjem. Navadno sesa do sitosti in sam spusti dojko. Pri pravilnem dojenju otrok izmenično 

74 
 
sesa in počiva. Mati lahko sliši kako otrok poţira, vidi gibe poţiranja in premikanje ušes po 
ritmu sesanja.  
Otroku  nikoli  ne  določamo  časa  sesanja;  to  si  navadno  najde  sam  in  določi  svoj  ritem 
obrokov.  
Če  mati  odstavi  otroka  od  dojke,  ko  še  sesa,  ga  ne  sme  nikoli  kar  »odtrgati«,  saj  lahko 
povzroči poškodbo bradavic. To stori tako, da vstavi umit mezinec med otrokov ustni kot in 
bradico in rahlo pritisne na dojko. Sesanje bo prekinjeno brez škode za bradavico.  
Kadar  otrok  noče  prijeti  dojke,  lahko  mati  iztisne  nekaj  kapljic  mleka,  bradavica  postane 
vlaţna in bolj napeta, zato za otroka morda bolj vabljiva. Včasih pomaga, če mati otroku, ki 
noče sesati, vstavi v usta svoj prst. Otrok prične zaradi draţenja jezika sesati prst, mati mu ga 
izmakne in ga hitro pristavi na dojko. Če nikakor noče sesati, lahko pomagamo tako, da mu na 
jeziček  z  brizgalko  ali  kapalko  nakapljamo  nekaj  kapljic  prekuhane  vode.  Otrok  naredi 
poţirek, refleksna posledica poţiranja pri njem je sesanje in otroka laţje pristavimo k dojki. 
 
Opazovanje dojenja 
 
Kadar je dojenje teţavno, moramo materam pomagati. Pomembno je, da jih opazujemo in se 
odzivamo tudi na govorico njihovega telesa. Pomagati jim moramo izraziti njihove občutke in 
jim pokazati svojo skrb. Z empatičnim in natančnim opazovanjem dojenja lahko prepoznamo 
oviro, ki preprečuje uspešno dojenje.   
Med opazovanjem dojenja moramo biti pozorni, če je otrok pravilno pristavljen in  pravilno 
sesa ter če mleko teče in ali  mati potrebuje pomoč. 
 
Znaki dobro pristavljenega otroka so vidni pri otroku in materi. 
 
Pri otroku so znaki, da je dobro pristavljen, naslednji: 

 
njegovo telo je tesno ob materinem, 

 
njegova ušesa, rama in bok so ravni liniji, 

 
usta so široko odprta, 

 
brada se dotika dojke, 

 
spodnja ustnica je obrnjena navzven, 

 
izmenično sesa in počiva,  

 
poţirki so globoki, počasni in slišni. 
 
Pri materi so znaki, da je otrok dobro pristavljen, naslednji: 

 
čuti krči maternice, 

 
iz druge dojke spontano izteka mleko, 

 
je ţejna, 

 
je sproščena in zaspana, 

 
bradavice so po dojenju podaljšane, vendar ne potlačene. 
 
Znaki nepravilno pristavljenega otroka so: 

 
bradavica je po dojenju sploščena, potlačena, 

75 
 

 
med dojenjem  in po njem so v dojki in bradavici prisotne bolečine, 

 
mati ima po dojenju še vedno občutek, da je dojka polna in nabrekla,  

 
med dojenjem se sliši otrokovo cmokanje. 
 
Nasveti materam, ki potrebujejo pomoč: 

 
Mati in otrok morata biti pred začetkom dojenja udobno nameščena. 

 
Mati naj otroka drţi tako, da je moţen dober stik med obema. 

 
Materi pomagamo pristaviti otroka k dojki. 

 
Otrok mora biti med celotnim podojem dobro pristavljen. 

 
Matere naučimo, kako zaključiti dojenje. 
 
Materino  zadovoljstvo  je  pomembno.  Če  je  mati  zadovoljna,  bo  tudi  otrok  miren  in  bo 
napredoval.  Pomembne  pa  so  tudi  pravilne  in  dobro  podane  informacije  o  dojenju.  Najti 
moramo  način,  da se materi pribliţamo in  ji pokaţemo,  da nam  je mar zanjo.  Med uspešne 
metode  pomoči  spadajo  pomirjenje,  zavzeto  poslušanje,  opora,  praktična  pomoč,  pozitiven 
pristop, strokovnost in izpolnjevane materinih ţelja.  
 
Pripomočki za dojenje 
 
Blazinice za prsi 
V  vpojne  blazinice,  ki  si  jih  mati  namesti  pod  modrc,  se  vpija  mleko,  ki  včasih  spontano 
izteka. Blazinice je potrebno redno menjavati. Pri poškodovanih in ranjenih prsnih bradavicah 
uporaba  blazinic  ni  priporočljiva,  saj  preprečujejo  dotok  zraka  do  bradavic  in  s  tem 
upočasnjujejo celjenje. 
 
Blazina za dojenje 
Blazino si mati  namesti ob telesu in tako podpira otroka pri dojenju. Z blazino za dojenje si 
mati olajša dojenje. Blazina je v veliko pomoč pri dojenju dvojčkov ali pri dojenju po porodu 
s carskim rezom, saj otrok leţi na blazini in tako ne pritiska na materin trebuh. 
 
Bradavične školjke 
Za  pripravo  vdrtih  bradavic  na  dojenje  lahko  nosečnice  v  zadnjem  trimestru  nosečnosti 
uporabljajo  bradavične  školjke.  Školjke  si  namestijo  pod  modrc  in  ob  lahnem  pritisku  se 
bradavice oblikujejo skozi okroglo odprtino v sredini školjke.  
Modrc  ne  sme  biti  premajhen,  da  ni  pritisk  premočan.  Bradavične  školjke  lahko  mati 
uporablja tudi po porodu. Pri vdrtih bradavicah včasih pomaga, da mati uporablja bradavične 
školjke  pred  dojenjem,  priporočljivo  je,  da  si  jih  namesti  pribliţno  pol  ure  pred  dojenjem. 
Bradavice bodo izstopale skozi odprtino v školjki in otrok se bo nato laţje prisesal.  
Bradavične školjke so lahko iz plastike ali silikona, udobnejše so iz silikona, ker so mehkejše. 
Po vsaki uporabi jih potrebno očistiti z raztopino detergenta in sprati pod tekočo vročo vodo 
in enkrat dnevno prekuhati. Lahko se tudi sterilizirajo v plazma sterilizaciji. 
 
 

76 
 
Nastavek za bradavice 
Je pripomoček za dojenje, ki pri vdrtih bradavicah omogoča otroku sesanje pri prsih.  
Nastavek  je  lahko  pri  vdrtih  bradavicah  most,  ki  predstavlja  otroku  pot  do  dojke.  Matere 
moramo naučiti pravilne uporabe, predvsem pa, da bodo uporabljale dovolj velike nastavke. 
Premajhen nastavek lahko ravno tako povzroči poškodbo bradavice. 
Nastavki so lahko silikonski ali gumijasti. Po vsaki uporabi je potrebno nastavek pod vročo 
vodo, enkrat dnevno pa temeljito očistiti z detergentom in prekuhati, v vreli vodi naj bo vsaj 
pet minut. 
 
IZBRIZGAVANJE MLEKA 
Izbrizgavanje  je  redno  ali  občasno  odstranjevanje  mleka  iz  dojk  z  ročnim  izbrizgavanjem, 
črpanjem ter sestavo obeh načinov.  
Pomembno  je  za  spodbujanje  tvorbe  mleka,  izpraznitev  prepolnih  dojk  in  učinkovito 
odstranjevanje ter zbiranje mleka.  Slednje pride v poštev, če je otrok preslaboten za dojenje 
ali sta z materjo ločena.   
Ročno izbrizgavanje 
Je bolj naravno kot črpanje. Biti mora neţno, da ne poškoduje tkiva dojke in koţe. Najbolje 
je, da mati izbrizgava v očiščene in primerne posode s široko odprtino. Prvi dan po porodu, 
lahko mati kapljice mleziva posrka neposredno z bradavice kar z brizgalko, da bo otrok dobil 
vsega.  
Da bo ročno izbrizgavanje učinkovito, naj mati  postopa po naslednjem zaporedju: 

 
Temeljito si umije roke. 

 
Neţno masira dojke v smeri od baze proti bradavici (sl. 5). 

 
Pribliţno 5 minut pred iztiskanjem lahko namesti na dojko toplo oblogo.  

 
Prste  postavi  tako,  da  so  od  bradavice  oddaljeni  pribliţno  3  cm.  Palec  je  nad 
bradavico,  kazalec  in  sredinec  pod  njo.  Kazalec  in  sredinec  ne  smeta  biti  preveč 
razmaknjena. Pritisne v smeri prsne votline. Veliko dojko najprej dvigne, nato pritisne 
v  smeri  prsne  votline.  S  prsti  svaljka  v  smeri  bradavice,  kot  da  bi  istočasno  dajala 
prstne  odtise.  S  tem  pritiska  na  spodaj  leţeče  mlečne  vode  in  jih  prazni,  ne  da  bi 
poškodovala  neţno  tkivo  dojke  (sl.  6).  S  palcem,  kazalcem  in  sredincem  obkroţi 
areolo, da se izpraznijo vsi spodaj leţeči mlečni vodi.  

 
Tako  izogne  stiskanju  dojke,  ki  lahko  povzroči  koţne  krvavitve.  Izogne  se  tudi 
vlečenju bradavice in dojke, ki  lahko povzroči poškodbo tkiva. Prav tako se izogne 
drgnjenju dojke, ki lahko povzroči opekline. 

 
S prosto roko lahko dojko, iz katere iztiska, masira v smeri proti bradavici.   

 
Nato postopek enakomerno ponavlja. Za izbrizgavanje iz obeh dojk običajno zadostuje 
20 do 30 minut.  
 
 
 

77 
 
Slika 5. Postopki, ki spodbujajo iztekanje mleka. 
 
 
 
Masiranje 
Udarjanje 
Tresenje 
Mati masira ţlezno tkivo in  
mlečne vode. Začne na bazi 
dojke s pritiskom prstov 
proti prsni votlini, nato jih 
kroţno premika proti 
areoli. 
V smeri od baze proti 
bradavici neţno udarja 
dojko. 
Nagne se naprej in trese 
dojke, da tudi gravitacija 
olajša izbrizgavanje mleka. 
 
Slika 6. Poloţaj prstov pri izvajanju zbrizgavanja. 
 
 
 
Pritisk 
Svaljkanje 
Zaključek svaljkanja 
 
Mati pritisne v smeri prsne 
votline. Kazalec in 
sredinec ne smeta biti 
preveč razmaknjena. 
Veliko dojko najprej 
dvigne, nato pritisne v 
smeri prsne votline. 
S palcem, kazalcem in 
sredincem svaljka v smeri 
bradavice, kot da bi 
istočasno dajala prstne 
odtise. 
S svaljkanjem pritisne na     
mlečne vode. Izprazne jih,  
ne da bi poškodovala 
neţno tkivo dojke. 
Na sliki so nohti posebej označeni. Nanje usmerjene puščice prikazujejo smer pritiska prstov. 
Prsta pod dojko morata pri koraku Pritisk pričeti s pritiskom proti prsni votlini (nazaj) in se 
pomakniti od prsne votline (naprej) pri koraku Svaljkanje.  
Črpanje mleka 
Pri  črpanju  mleka  mora  mati  natančno  upoštevati  navodila  proizvajalca  črpalke  in  si  pred 
postopkom temeljito umiti roke. Črpanje poteka bolje, če si pred začetkom  navlaţi koţo dojk 
(izboljša vlek) in izbere ustrezno velik nastavek, ob nelagodju pa preveri pravilnost njegovega 
poloţaja.  Dobro  je,  da  postopoma  stopnjuje  moč  črpanja.  Črpa  naj  v  prijetnem,  mirnem 
okolju, ob otroku, njegovi fotografiji ali z mislijo nanj. 

78 
 
Črpalke ločimo po: 

 
vrsti pogona (ročne, baterijske, električne), 

 
priročnosti in ceni (prenosne, lahke, poceni ter velike, avtomatizirane in draţje), 

 
številu kanalov (enojni set-za eno dojko, dvojni set–istočasno za obe dojki),  

 
načinu  delovanja  (izvlek  mleka–enofazne,  stimulacija  in  izvlek  mleka–dvofazne,  ki 
posnemajo otrokovo sesanje z začetno stimulacijsko in nadaljevalno iztisno fazo). 
Shranjevanje mleka 
Da  zagotovimo  čistost  ţenskega  mleka  in  ne  uničimo  njegovih  edinstvenih  lastnosti,  je 
potrebno upoštevati priporočila za njegovo varno hranjenje (tab. 5). Za takšen način hranjenja 
mora biti mleko zbrano v čistem okolju in pod higienskimi pogoji. 
 
Tabela 5. Priporočila za shranjevanje/hranjenje mleka za vse otroke.  
 
Metoda hranjenja in temperatura              Najdaljši čas hranjenja  
 
Soba  (25°C) 
          4 ure* 
 
Hladilnik (4°C)  
 
                    48 ur 
 
Odtaljeno mleko v hladilniku                     24 ur  
 
V zmrzovalniku (- 20°C) 
                    3 mesece (pribliţna ocena) 
 
* Novorojenček je lahko tudi 3 do 4 ure kontinuirano hranjen po sondi. 
 
Za  hranjenje  ţenskega  mleka  so  priporočljive  steklene    posode  z  ustreznimi  (varnostnimi) 
pokrovi,  sprejemljive  so  tudi  posode  iz  čvrste  prosojne  ali  obarvane  plastike  z  varnostnimi 
zamaški. 
Za hranjenje/zamrzovanje mleka so najprimernejše steklene posodice s primernim pokrovom 
(ki  jih  ne  smemo  napolniti  do  vrha).  Sprejemljive  so  tudi  posode  iz  čvrste  ali  obarvane 
plastike.  Najmanj  primerne  so  plastične  vrečke,  ker  lahko  počijo.  Vse  posode  moramo 
označiti z datumom polnjenja. Najprej uporabimo tiste s starejšim datumom  po načelu »first 
in, first out«. Najbolje je, da mleko zamrzujemo v manjših količinah, primernih za en obrok 
(60-80  ml  do  drugega  tedna  otrokove  starosti  in  80-150  ml  do  dveh  mesecev  otrokove 
starosti).  Najlaţje  ga  odtalimo  v  topli  tekoči  vodi,  nikakor  pa  ne  v  mikrovalovki  (izguba 
antivnetnih  dejavnikov,  nevarnost  opekline  pri  otoku).  Pred  uporabo  mleko  večkrat  neţno 
potresemo,  da razpršimo   plasti, ki  se normalno pojavijo  med njegovo hrambo  (vodeno na 
dnu, gosto v sredini in plast smetane na vrhu posode). Ostanek pogretega mleka, ki ga otrok 
ne popije, zavrţemo. 

79 
 
Metode hranjenja z izbrizganim mlekom ali mlečno formulo 
 
Kadar  mati  nima  dovolj  mleka  oziroma  se  otrok  ne  nasiti  dovolj  pri  dojki,  ga  je  potrebno 
dohranjevati.  Dohranjujemo  ga  lahko  z  izbrizganim  ţenskim  mlekom  ali  mlečno  formulo. 
Pred vsakim hranjenjem si je treba temeljito umiti roke. 
 
Hranjenje po cuclju lahko pri novorojenčku povzroči sesalno zmedo.  
Otrok lahko kasneje zaradi tega zavrača dojenje. Zato v novorojencem prijazni porodnišnici 
predstavimo materi druge načine hranjenja z izbrizganim mlekom ali mlečno formulo. Nato se 
skupaj z njo odločimo kateri način bo najprimernejši za njenega otroka.  
 
Hranjenje s kozarčkom (skodelico) 
Za hranjenje je primeren vsak čist kozarec (skodelica), še zlasti manjši.  
S kozarčkom lahko hranimo donošene in nedonošene novorojenčke, ker se manj utrudijo, kot 
če jih hranimo po cuclju. Poleg tega tudi bolje nadzorujejo količino  mleka v ustih. Gibanje 
otrokovega jezika pri tem načinu hranjenja doprinese tudi k uspešnejšemu pitju pri prsih.  
 
Pri hranjenju je potrebno upoštevati naslednje: 

 
Otrok naj bo buden, v pokončnem poloţaju, z zavitimi rokami, da ne krili. 

 
Do  polovice  napolnjen,  rahlo  nagnjen  kozarec  je  treba  takrat,  ko  otrok  odpre  usta, 
neţno pritisniti na njegovo spodnjo ustnico, da jo mleko navlaţi. 

 
Kozarec je treba nagniti toliko, da novorojenček počasi popije mleko. 

 
Nekateri novorojenčki pijejo nepretrgano, drugi rabijo počitek. Nekateri izplazijo jezik 
do kozarca, drugi ne.  

 
Najbolje je, da mati najde takšen način hranjenja, ki bo ustrezal obema.  
 
Hranjenje z ţlico 
Za hranjenje je primerna vsaka čista ţlica, upoštevati pa je potrebno naslednje: 
Otrok naj bo buden, v pokončnem poloţaju, z zavitimi rokami, da ne krili. 
S polno ţlico je treba neţno pritisniti na njegovo spodnjo ustnico, da odpre usta. 
Ţlico je treba nagniti toliko, da mleko pa kapljicah teče v otrokova usta. 
Najbolje je, da mati najde takšen način hranjenja, ki bo ustrezal obema.  
 
Hranjenje s kapalko, brizgalko 
Za dohrajevanje lahko uporabljamo tudi kapalko ali brizgalko. Kapalka je primerna za manjše 
količine(npr. kolostrum), brizgalka za večje.  
Potek hranjenja: 

 
Otrok naj bo buden, v pokončnem poloţaju, z zavitimi rokami, da ne krili. 

 
Napolnjeno brizgalko naslonimo na njegovo ustnico in počasi kapnemo nekaj kapljic.  

 
Šele, ko prične otrok poţirati, kapljamo tako dolgo, da je sit 

 
Najbolje je, da mati najde takšen način hranjenja, ki bo ustrezal obema.  
 
 

80 
 
Nastavek v obliki naprstnika (angl. finger feeder). 
Brizgalka se lahko dopolni s posebnim nastavkom (angl. finger-feeder). Oseba, ki hrani 
otroka, si najprej temeljito umije roke. Nato kazalec roke tako, da je spodnja stran prsta 
zgoraj, neţno vtakne v otrokova usta tako globoko, da otrok dobro in lepo sesa prst. Nastavek 
napolnjene brizgalke namesti v otrokov ustni kot. Ko otrok sesa prst, neţno pritiskamo bat 
brizgalke, da lahko novorojenček poţira tekočino. To počnemo toliko časa, da otrok neha 
sesati.  
Nastavek za brizgalko je potrebno po vsaki uporabi očistiti z raztopino detergenta in tekočo, 
vročo vodo, enkrat dnevno prekuhati ali sterilizirati. 
 
Habermanov pripomoček (angl. Haberman –feeder) 
Je pripomoček za hranjenje, ki ga uporabljamo za hranjenje otroka s prirojeno napako ustne 
votline (zajčja ustnica, volčje ţrelo).  
Uporablja se lahko tudi pri otrocih, ki zelo slabo sesajo. Pri tem pripomočku nadziramo iztok 
mleka preko ventila, ki je njegov sestavni del. Otrok tako ne more poţirati zraka.  
Pripomoček  čistimo  z  raztopino  detergenta  in  tekočo  vročo  vodo,  enkrat  dnevno  ga  je 
potrebno prekuhati, lahko se sterilizira v plazma sterilizaciji. 
 
Pripomoček za hranjenje ob sočasnem sesanju pri prsih (angl. suplementer) 
Je pripomoček, preko katerega otrok prejema izbrizgano ţensko mleko ali  formulo, ob tem, 
da  sesa  pri  prsih.  Suplementer  je  ustrezen  pripomoček  kadar  mati  ţeli  dojiti,  dojenje  pa  ni 
moţno  zaradi  različnih  razlogov  (prešibek  ali  bolan  novorojenček,  mati  še  nima  dovolj 
mleka). Predpogoj za uporabo pripomočka je, da otrok zna sesati.  Za ţensko mleko in mlečne 
formule  se  uporablja  tanka  ali  srednja  cevka.  V  stekleničko  se  nalije  mleko,  obe  cevki  se 
stisneta na pokrovčku stekleničke. Mati si stekleničko obesi okrog vratu. Ena cevka se prilepi 
pribliţno en centimeter  od vrha bradavice, druga višje na dojko.  Hitrost iztoka mleka skozi 
prvo cevko se uravnava z višino kjer nalepimo drugo cevko. Med dojenjem morata biti obe 
cevki odprti.  
Otroka je nato potrebno dobro pristaviti, po potrebi ga stimulirati, da dovolj na široko odpre 
usta  in  zajame  dovolj  velik  del  kolobarja  dojke.  Cevka  mora  biti  med  otrokovim  nebom  in 
bradavico. Če otrok ni dobro pristavljen, dobiva mleko samo iz suplementerja in nič iz dojke. 
Nepravilno  pristavljanje  podaljša  fazo  privajanja,  zato  je  nujno  pri  vsaki  uporabi  nadzirati 
pristavljanje. 
Pripomoček čistimo z detergentom in vročo vodo, predvsem cevke, ki jih je potrebno dobro in 
večkrat sprati. Dnevno ga prekuhamo, ali steriliziramo v plazma sterilizaciji. 
 
 
 
NAJPOGOSTEJŠE TEŢAVE PRI DOJENJU 
 
Teţave  pri  dojenju  nastanejo  pri  materi,  otroku  ali  obeh.  Teţave  najlaţje  prepoznamo,  če 
opazujemo dojenje. Pomembno je, da jih pravočasno prepoznamo, da jih lahko zmanjšamo ali 
odpravimo.  
 

81