66 god. p a c ije n tic a leži na n ašoj k lin ici dv a m jeseca . P o
četak sa da šn je b o le s ti o d p r ije g od in u dana p o s lije traum e na
gla v i sa crv e n ilo m i krastam a, od a k le se k a sn ije p roširila po
čita v om tijelu . M je h u riće u p o če tk u n a v o d n o n ije im ala, sam o
k a sn ije p o n ogam a. K o d prim itka p o k a z u je slik u ery th rod erm ia
ex fo liâ t, gen. b ez bula, k o je se m loh a v e, ja v lja ju u d a ljn je m
toku o b o lje n ja . N ik olsk y p ozitiv an . T erap eu tsk i d ob iv a germ a -
n in »B a y e r« ;205, r e d o x o n i kardiaka.
k o d p a cije n tice , k o ja je p r e d 3 m je s e ca za p očela k u ru n eosa l-
va rsa n om z b o g lu es la ten s serop ositiva . P o je d in a doza n ije n ikad
b ila veća o d 0,45 gr. U k u pn o je p a cije n tica prim ila 10 in je k c ija
à 0,45 gr. n eosa lva rsa n a . P o s lije 10. in je k c ije o s je tila je o d je d
n om ja k sv rb ež p o k oži a is to d o b n o se p o ja v ilo c rv e n ilo n a jp r ije
na k oži d o n jih ekstrem iteta, k o je se b rz o ra š irilo p o k oži čita v o g
tijela . Izosta v io se sm jesta n eosa lva rsa n , ali je p a cije n tica zb og
tešk og o p ć e g stan ja b ila p rem ješten a na ov u k lin ik u . P a c ije n
tica je p o s lije lije č e n ja od m je s e c i p ol ja k o p o b oljša n a . T e r a
p eutski je d ob iv a la iz m je n ičn o ca lciu m , n atriu m th y osu lfa t i
» R e d o x o n «, a lo k a ln o s v a k o d n e v n e k u p k e u taninu, z in k o v o u lje
i razn e p u d ere. F u n k cija je t r e : p r o b a g a la k toz e po B a u eru : n o r
m alna (2.50 gr.). U ro b ilin o e e n u m o k r a ć i b io je na p o če tk u tek
u trag ovim a , a u tok u lije č e n ja je p osta o p otp u n o negativan .
S cle r o đ e rm ia diffusa.
P očeta k o b o lje n ja p r e d 4— 5 m jeseci. P r ije toga je im ao
u palu z g lob ov a , in a če u v ije k zdrav. K oža g o to v o čita v o g tijela
osim d on jih ekstrem iteta n eelastičn a, tvrda, k a o da .ie p a cije n t
p o k rit n eela stičn om k o ro m K ožn i n a b ori su iščezli, koža se u
n a b orim a ne m ože u zd ig n u ti: s ja jn a je, n ešto m asna, m je s tim ice
dep igm en tira n a , b o je s lon ov e kosti. L ic e im a u k očen izraz, m i
m ik a otežana. P rsti ru k u o b ostra n o su u fle k s iji i u o p će n e m ogu
se ispru žiti. In tern i n alaz b. o. K o d n a ciien ta p.ostoji h v o o v e n i-
sla b o rea gira na h orm on a ln u te r a p iju i n e opaža se znatno p o
b o ljš a n je .
V II. sa s ta n a k d e rm a to v e n e r o lo š k e sekci>e Z b o ra lije č n ik a
održan je 24. X I. 1936, u predavaonici dermatovenerološke klinike.
P r e d s je d a : p rof. dr. Fr. K o g o j . Z a p isn .: dr. S. B o š n j a k o v iĆ .
Isp riča n i: dr. F r a n k o v iĆ.
Č a j k o v a c , F o r e n b a c h e r , K o g o j , L ö w y , M a r k o v i č ’
S c h w a r z w a l d , V u l e t i ć ( P i u k o v i ć , K o p a j t i ć , M ü l
k. g.).
S a o p ć u je se, da je stigao o d g o v o r o d g ra d sk og fizik a ta na
p red sta vk u ov e s e k c ije u stvari n u đ e n ja in d iv id u a ln ih k o z m e tič
kih sa v je ta p r e k o n ovin a , g d je se u m o lja v a s e k cija , da i sa s v o je
stran e pod n ese fizik a tu k on kretn u p r ija v u u svrh u p r o v e d b e za
k on sk og postu p k a o og la ša v a n ju razn ih ‘ k ozm etsk ih firm a , u
k o jim a iste p ru ža ju in d iv id u a ln e s a v je te m ed icin sk e prirod e.
M ole se čla n ov i, da u p ra v i s e k cije s a o p će svaki ta ka v k on kretn i
slučaj. N a d a lje se sa o p ću je , da je na p r ije d lo g d e r m a to v e n e ro lo
ške s e k c ije od b o ra za a k ciju ok o s u z b ija n ja k ožn e tu b erk u loze
b a n ov in sk o o d je lje n je s o cija ln e p o litik e i n a r o d n o g z d ra v lja (na
čeln ik dr. Begi ć ) p o d n je lo banu p od br. 61814-VI- 1936. na o d o
b r e n je p r ije d lo g , k o ji je ban i o d o b rio , da se iz ra s p olož iv ih k r e
dita u c ilju osnutka am bu lante za lije č e n je lu p ozn ih b olesn ik a ,
k a o p red h od n ik a je d n o g s p e c ija ln o g d om a za lu p ozn e b olesn ik e,
n ab a vi F in sen -u ređ a j u tok u o v e b u d žetsk e god ine.
N a k on toga p rela z i se na p r ik a z iv a n je bolesnika, p re d a v a n je
i refera te.
L j. S. 20 m j., dru gi p orod , spontan, don ošena. U 5 m j. života
r o d ite lji su opazili osip na tijelu , sm eđe b o je , k o ji je b io n a jja či
na trbuhu, prsim a i leđim a . P o je d in a čn o n ala zile su se iste e flo -
re s ce n ce i na vla sn a tom d ije lu glave. U p očetk u p je g e su b ile
m a len e kao u b od igle, in ten zivn o crv e n e b o je . P je g e su se p o s te
p e n o p o v e ća v a le , a b o ja je tok om vrem en a p rela zila u sm eđu.
K o d m e h a n ičk og tren ja o v ih sm eđ ih e flo re s ce n ca k roz k ra tk o
v r ije m e na n jih o v o m m jestu n asta je tip ičn a b lije d a urtika. O b o.
lje n je je v r lo rije tk o , a d ola zi v e ć u p r v o m p olu g od ištu d o je n
četa. E sen cija ln o k ro n ičk o g je toka, a s lije d i s v o ju e v o lu c iju k roz
5— 10 g., te r e d o v ito prolazi do pu b erteta . P rem a D a rieru ov o
o b o lje n je treb a lo b i izlu čiti iz sk lopa u rtik a rija , a d o d ije liti ga
ksantom atozam a.
551
P r o f. dr. K o g o j :
Sarcoma secundarium (melastat. cut.) Sarcoma vesicae urinariae.
28. g. žan darski kaplar. O sjetio je v e ć p r ije n e k o lik o godina,
da m u je k o d um ora n oga u lije v o m ku ku trnula. P red 11 m j.
p o č e o je u lije v o j glu tea ln oj re g iji da raste jed a n tu m or, no
b o lo v a n ije im ao, tek p r ije 4 m j. o s je tio je b o lo v e u lije v o j
in g v in a ln o j re g iji, a isto v re m e n o m u p o č e le na o v o m e m jestu
otica ti ž lijezd e, što ga sm eta p ri h od a n ju . P red m je o e c dana n a
stale su na k oži izn a d n atečen ih ž lije z d a m a le crv e n e izrasline.
K o d in ače d ob ro ra z v ije n o g p a cijen ta in tern i i n eu rološk i
n alaz je n egativan . S erološk e r e a k c ije q u oa d Juern neg. T u b e rk u
lin in tra d erm a ln o 1 : 50.000 neg. D ife re n cija ln a k rv n a slika: segm.
5 6 % , eoz. 10% , L y m p h . 30% , M lad. 2 % , M on oc. 2 % . P a cije n t je
staln o a feb rila n . — U sredin i lije v e glu tea ln e r e g ije nalazi se
p o k r e tljiv i tu m or v e lič in e p o l ja je ta , tv rd e k on zisten cije, crv e n o
liv id n e b o je . U lije v o j in g v in a ln o j r e g iji p ip a m o p od k ožom
p losn ati, kao dlan v elik i tu m or tv rd e k on zisten cije, k o ji n ije
fik sira n na p o d lo z i; koža izn ad n je g a je g ib ljiv a . Na n jo j se na
lazi n e k o lik o kao lje š n ja k v e lik ih izraslin a, p re k riv e n ih sa c r v e n -
k a s to -lju b iča s to m k ožom , na o p ip dosta tvrdih .
H istološk a pretra ga p o tv rđ u je k lin ičk u dija gn ozu .
P o nalazu K iru ršk e k lin ik e (u p ra vn ik p r o f. D r. J. B u d i-
s a v lje v ić) ra di se o in o p e ra b iln o m sa rcom a v esica e urinariae.
T o k o m b ora v k a p a cije n ta na k lin ici, k o ji je lije č e n ren tgen sk im
zrakam a, p očela se p o ja v ljiv a ti h em a tu rija.
Dr. A b r a m o v i č :
Lupus erythematodes desseminata.
P a cije n t o d 60 g. T ip ičn e k lin ičk e p r o m je n e na k oži lica i
stern a ln oj r e g iji i in fra sk a p u la rn o. 2 a rišta v e lič in e od 50 para
do 50 dinara.
N akon toga od rža o j e D r. S. B o š n j a k o v i ć p r e d a v a n je :
»Napomene k razvitku švedske venerologije do obrata prošloga
vijeka«.
U tom e prik azu , n a k o n o sv rta n a o p ć e u v je t e i izr a ž a je ž i
v ota u sk a n d in a vsk im državam a, a n a p ose u Š v e d s k o j, s k o jim
ss k ra je v im a p re d a v a č im a o p r ig o d e izb liza u p ozn iti za u zim a n jem
p ozn a toga p r ija te lja našega n aroda , g en e ra ln o g k on zu la C a r l
A d . C a r l s o n a i z S t o c k h o l m a , crta on p o n a jp r ije d o j
m o v e o k u ltu rn om ž iv o tu i u sp on u s je v e r n ja č k e c iv iliz a cije . T aj
ra z v o j, o d v ija ju ć i se u je d n o j n a r o čito j sredin i, d o v e o je zem lju
do v is o k o izg ra đen e d ru štven e stru k tu re; ta j p ro ce s m ožd a i n ije
b io to lik o nagao, k o lik o je k roz v ije k o v e p o s to ja n i p oveza n .
O s v rće se u vezi s tim e na p r v e r e g is tra cije v e n e ričk ih zaraza u
š v ed sk oj literitu ri (B en ed ictu s O la n s-O la i g. 1578.). Uz n a p om en e
o p o ja v i tih o b o lje n ja u v e ćim ra zm jerim a — u v e z i s ra tov im a ,
n a r o čito s t. zv. ru sk im ratom , pa sa v e lik im r ib o lo v o m na sleđ e-
v e i sa s ličn im m om en tim a, g d je je d ola z ilo do v e lik ih p o k r e ta
n ja pu čanstva, slije d i p rik az in stru k tiv n og ra zv itk a v e n e r o lo g ije
od n je n ih p r v ih zam etaka d o n o v e ere p o č e tk o m sa d a šn jeg v ije
k a ; p o to n ja je ob ilje ž e n a m u čn im i s a v jesn im p red ra d n ja m a za
d on o š e n je m od ern ih sp ecija ln ih odreda b a . U ra z v o ju te gran e
m e d icin e n ailazim o na p r v e n je n e o b rise to k o m X V I . v ije k a sa
p o ja v o m v e ćih v e n eričk ih , n a r o čito sifilitičk ih ep id e m ija , u č i
je m j e s lije d u zaraza jo š u v iš e m a h o v a proplam uala. I te
e p id em ije, u to j, p o b r o ju p u ča n stva m a le n o j, a p r o stra n o v e li
k o j ze m lji, lodmah n ailaze, k ao i razn e d ru g e pošasti n a u sk la đ en i
o tp o r p o je d in a ca i z a jed n ice. O b a zire se tom p r ig o d o m na zn a
č e n je raznih so cija ln o -e k o n o m sk ih fa k to ra za od n osn e p o ja v e . O
sebi se n a m eću u p o re d b e sa a n a lo g n im p o ja v a m a u dru gim k ra
je v im a svijeta . P red a v a č g o v o r i p o ta n je o ra zn im m jera m a , što
su iša stran e vla sti i p o je d in a ca b ile v e ć zarana u p ro te k lim v ije -
k o v im a pod u zim a n e u svrh u s u z b ija n ja v e n e ričk ih ep id em ija .
M n oge od tih m jera p o tje č u iz doba, g d je je e tio lo g ija tih b olesti
b ila nepozn ata. O sn ova li su se zarana in sp ek tora ti, p r o v o d ili o b
vezatn i p reg led i, izd a v a li p e r io d ičk i patenti o zd ra v lju , p r o v o
d ile iz o la c ije uz ob a v ezn o od n osn o p risiln o lije č e n je u s vrh u sp re
ča v a n ja zaraze, za v ed en o je b esp la tn o lije č e n je na ra ču n k om u n e
(p rv o v e ć god. 1750., a o p ćen ito za sve v e n e riča re u k a zom o d g.
1817.), osn iv ale se p olik lin ik e , pa o p ć e i n a r o čite b o ln ic e (od
1816. g. o v a m o ) i t. d. G o v o ri p ota n je o stu d iju i n ačin u lije č e n ja
v e n e ričk ih b olesti, o ra zv itk u n astave i k lin ik e, o lije č n ič k o j
službi i o stru čn im u d ru žen jim a , o p r o stitu ciji, o p o č e cim a stva
ra n ja t. zv. le x ven eris i dr. U tom e r a z v o ju isk rsa v a ju p r e d
n am a p rv i p o č e c i pa d a ljn ja izg ra d n ja o rg a n iz a cije sve to s v je s n i
je g otp ora p r o tiv je d n o g ish od n o n ep ozn a tog s o c ija ln o m e đ ic in -
sk og zla, u č iju se b it u p orn im tra g a n jem i n a p orom zalazilo
sistem atski i n a p red ov a lo u etiološk om , terap eu tsk om i p r e v e n
tiv n o m pog led u . R a n o p od u z ete m je r e p r o š ir u ju se i p o v e z u ju
te su, u k o m p a ra ciji s rje š a v a n je m tog složen og p r o b le m a d ru g d je
z a n im ljiv e v e ć i u k a u za ln om e sm jeru . Uz ta j p rik az ra da 1 stu
d ija na s o cija ln o m i n a u čn om p o lju n a d a ju n am se o d seb e
d a ljn je k o n sta ta cije i p o r e d b e u m om en tu , g d je n a stojim o ra zlu
čiti fa k tore, što n u žn o ili s lu č a jn o u v je t u ju tok stvari na raznim
m jesu m a . u du hu sp ozn a je, da p r ir o a a ne v o ii sKOKova, p o k a z u je
nam sveđsk i p r im je r p u tev e u ijudsK om e n a s to ja n ju p r o tiv ele
m en ta rn e p o ja v e za ra zm n o b o lje n ja , u n n am p ru ža u ra g ocjen e
pod a tk e k a ko za e p id e m io lo g iju u op će, ta ko i n apose za pitanje
K retanja v e n e ričk ih o b o lje n ja , o s o b ito n jih o v ih p rirod n ih o s ci
la cija . U to m su s m je ru jo s z a n im ljiv ije k om p a ra tivn e statistixe
izm eđ u p o je a u u h 'StuancunavSKih zem a .ja , K oje n am u tom e p o
gled u p ru ža ju jed in s tv e n i m a terija l. O b zirom na p r ilik e u našim
K rajevim a, k o ji su p o d lije g a li u m n o g o če m ra zličitim i složen i
jim u v jetim a , n e g o U sto su to b ili tOKom m s to r ijs k o g ra z v o ja on i
n a s je v e r u , p a ra le le su od o s o b ito g in teresa. N a ročito je sada,
g d je se u p ra v o o d v ija aktu elna fa z a o rg a n iza cije b o rb e p ro tiv
spoln ih b olesti u n a šoj z e m lji, k o ris n o razm atrati du gi m u čn i
put i sistem atski n a čin ra da u to j s je v e r n ja č k o j d rža vi, k o jim je
ona u sp jela da u b e r e za slu žen e p lo d o v e . T i su rezu ltati — kako
su izražen i u sta tističk om e og led a lu razn ih p e rio d a — i m etode,
k o je su do n jih d o v e le — iz n ije li Š ved sk u na čelo s v iju država.
U tom e radu i ra z v o ju m eđ u tim zalu du tražim o neke nenadane
ob ra te ili n ed ostižn e p oth vate. T aj je ra zv ita k p rotk a n stalnom ,
n ep rek id n om lin ijo m lo g ič n o g ra zv itk a , lin ijo m solid n og p rog re
sa. Ta se lin ija ja v lja i u sp in je jo š u doba, g d je se o u zrocim a
i o u tje c a jim a na spoln e b olesti zn a lo d a lek o m a n je, n o danas.
O na se u zdizala sve n a g lije , k a ko se isk u stv om p osta vlja n a i
n e m ije n ja n a baza b ila p roširiv a la . P a ipa k se i u v rije m e , kad
su v e ć b ila stečen a m n o g o b ro jn a isk u stva , pristu p a lo s v im tim
p ita n jim a s k r a jn jim u v a ža v a n je m s v iju m om en a ta i rješa v a lo
ih se sa rešp ek tom , u o p ć o j sa ra d n ji, tek n ak on opsežnih stu dija
i razm atran ja. Z a k a š n ja v a lo se tim p ostep en im n a čin om rada
n ije ; u v ije k se stiza lo na v rije m e . U p ra v o je ta k a v postep en i i
d o s lje d n ji postup ak, taj p otp u n o org a n ičn i tok stvari, bez n ep ri
r od n ih s k ok ov a i n e p ro m išlje n ih pok u ša ja , p osta o gla vn im o b i
lje ž je m n a stoja n ja , o k om e je rije č . O no se u svim a p ra v cim a p r o
v o d ilo s ra z u m ije v a n je m i lju b a v lju , k a o jed n a k a ra kterističn a
crta n a c ije , k o ja je pozn ata sa s v o g orga n iza torsk og sm isla i
d o v e lo je Š ved sku , k ao i na dru gim p o d ru č jim a , ta ko i u p o g le
du o rg a n iz a cije s o cija ln o m e d icin sk e službe u op će, a u b o rb i p r o
tiv sp oln ih b olesti n ap ose, u p r v i re d n a jn a p re d n ijih država
E vrop e. Z a nas on o m o ž e b iti v rije d n im u z o ro m u sp rk os v e lik o j
d ista n ciji o b iju zem alja.
Z a tim dr. A . V u 1 et i ć re fe rira o k o n fe r e n c iji za su z b ija n je
sp oln ih b ole s ti i čita d on esen u re zo lu ciju .
P r o če ln ik p red la že, da se p ročita n a re z o lu c ija u m n oži i d o
stavi čla n ov im a s e k cije , pa da se s a zo v e izv a n red n i sastanak u
s vrh u disku tiran ja.
V III. (iz v a n re d n i) s a s ta n a k d e rm a to v e n e r o lo š k e s e k c ije
Z b o r a lije č n ik a
održan u zajednici sa socijalnomedicinskom sekcijom Zbora
liječnika u prostorijama gradskog ambulatorija u Petrinjskoj
ulici dne 22. X II. 1936.
P r e d s je d a : p r o f. dr. Fr. K o g o j .
Z a p is n iča r: dr. S. B o š n j a k o v i ć
N a zočn i: D ri. B e u c, B o ž i č , B o š n j a k o v i ć , B o r č i č ,
F a r k a š , F r a n k o v i Ć, K o g o j , K r a l j e v i č , M i h a l j e -
v i č , P l a s a j , R a s u h i n , S c h w a r z w a l d , V i š n a r , V u -
l et iĆ.
Na d n e v n o m je red u s je d n ic e disk u sija o n o v e liz a ciji za k o
na o su z b ija n ju sp oln ih b olesti.
P re d s je d n ik p r o f. dr. Fr. K o g o j o tv a ra s je d n icu i izlaže
s vrh u sastanka. T o k o m d isk u sije, u k o jo j su s u d je lo v a li V u l e
t i ć, R a s u h i n , B o š n j a k o v i ć , K r a l j e v i ć , izn esen a su
ista gledišta, te je u žem o d b o ru od tri lica (K o g o j, K r a lje v ić ,
Rasuhin), p o v je r e n o da stilizira p r ije d lo g , k o ji je n etom je d n o
dušno p r ih v a će n i u puti ga na n ad ležn ost m in ista rstvu so cija ln e
p o litik e i n a r o d n o g zd ra v lja , san. o d je lje n ju , B eograd .
Ta pred sta vk a glasi:
P o sazn an ju , da p r e d s to ji u n a js k o r ije v r ije m e n o v e liz a cija
zakona o s p oln im b olestim a , od rža le su tim p o v o d o m 22. X II.
1936. za je d n ičk i sastanak d e r m a tov en erološk a i s o c ija ln o m e d icin -
ska s e k cija Z b o r a lije čn ik a u Z a g reb u . N akon iscrp n e disku sije
stv oren je jed n og la sa n za k lju ča k , da se u m o li M in istarstvo, da
se p r ije n a m jera v a n e n o v e liz a c ije b e z u v je tn o sa zove sastanak
d eleg a ta d e r m a to v e n e ro lo š k o g dru štv a u B eogra d u ,
d erm a to
v e n e ro lo š k e s e k c ije Z b o r a lije č n ik a u Z a g re b u , predsta vn ike
m ed. fa k u lteta u B eog ra d u i Z a g re b u , p red sta vn ik a v o jsk e, s o ci
ja ln o g osig u ra n ja ra dn ika , p red sta v n ik e p o lic ijs k ih fizik a ta Z a
greba, B eog ra d a i L ju b lja n e i even tu a ln o d ru gih v e ćih gradova,
p red sta vn ik e sreskih i op ćin sk ih lije č n ik a p u tem saveza lije č
n ičk ih k om ora , k a o i p re d s ta v n ik e iste k om ore, od n osn o k om ore,
a p od p r e d s je d n iš tv o m izaslan ika m in ista rstva s o cija ln e p olitik e
i n a ro d n o g zd ra v lja .