Demonstracije.
D r. G ju r o G j u r k o v i ć :
Slučaj pigmentozne retinitide.
M. M. o d 25 god ., n eo že n je n , ratar. A n a m n eza : D je d je
b io sla b ovid a n . R o d ite lji nisu u k r v n o m srodstvu. P r ije 6 god.
p o č e o m u sla b iti v id u sum raku. S ta n je se p o g o rš a lo ta k o, da
se n e v id i k retati, č im set p o č in je sm račivati.
Status pra esen s: H ab itu s asthenicus.
D. o. F u n d u s : P a p ila tem p ora ln o b ljeđ a . K r v n e žile n a
r o čito a rte r ije sužene. O čn a p oza din a ž u ćk a s to -s iv o -s m e đ e b oje.
U p o d r u č ju m a k u le sivk a sto sm eđ e p je g e i točk aste p ig m en ta
c ije . U n a la z n om g o r n je m d ije lu o č n e p oza d in e je d n a m a la p ig
m e n ta cija p o p u t k ošta n e sta n ice u z k rv n u žilu.
V isu s 6/15 s. cor. A st. p o J a v a lu 0.5 D 90°.
L . o. U s re d n jim p a rtija m a staklo vin e, oštro og ra n ičen a
m u tn in a staklovine' ka o zrn o leće, k o je se k o d m ica n ja oka
p om iče. F u n d u s: N alaz sliča n o n om e na d esn om ok u sam o što
o v d je p o s to je 2 p ig m en tn e m r lje u p e r ife r iji o čn e pozadin e.
V isu s 6/15 s. cor. A st. po J a v a lu 0.5 D 90°.
V id n o p o lje n a ob a ok a k o n ce n tričk i suženo za b ije lu i
crv e n u b o ju za 20— 30°. O stale b o je n e ra sp ozn a je. C en traln ih
sk otom a n em a. V r ije m e a d a p ta cije p r o d u lje n o 5 min.
N eu rol, n alaz b. o. (lagano m u ca n je od ro đ e n ja ). Int. na
laz b. o. O torin ola rin g. n ala z: D ev ia tio septi nasi. H yp ertrop h ia
m u cosa e con ch a ru m . A m y g d a litis ch ron .
R tg. n alaz lu b a n je : L a ga n o z a s je n je n je fro n ta ln e i s fe n o i
daln e šu p ljin e.
S e ro lo š k i n alaz n ega tiva n . T e b e p ro tin negativan .
T e r a p ija : su b k o n j. in je k c ije k u h in js k e s o li, Strich nin , M i-
rio n , C a lciu m i M e n fo rm o n 27.000 M. J.
N a k on 2% m j. lije č e n ja v id se p o p r a v io na 6/10—6/8 ?? ? ?
V id n o p o lje se k o n ce n tričn o p r o šir ilo za b ije lu b o ju za 20°, za
crv e n u za 10°. T r a ja n je a d a p ta cije p o F örsteru 1.5 m in. K a k o
će du go traja ti p o b o ljš a n je , ne m ože se p r o re ci, je r se v e ćin o m
n akon prestanka lije č e n ja fu n k cion a ln o sta n je p og oršav a.
D isk u sija;
Dr. P a n ac kaže, da n ije v id io u sp jeh a k o d te r a p ije M en -
form on om .
Dr. P e t r o v i č n av od i, da bi treb a lo u b u d u će lije č iti
p o je d in e s lu č a je v e k la sičn im m etodam a, a dru ge o p et sam o
M en form on om , da se u sp ored e rezultati.
Dr. Č a v k a ističe, da p rem a k lin ičk o m m a te rija lu a pso
lu tn o su rem isije v e će k o d on ih slu ča je v a , k o d k o jih je ap li
cira n M en form on , prem a slu ča jevim a , g d je n ije a p licira n M en -
form on .
Dr. Z . P a v i š i ć ;
1. Vulnus perforans limbi corneae sin. cum prolapsu iridis.
G. S. đak 18 god ., u b o se dne 3. II. o. g. v rš k o m v ilic e u
lije v o oko. K o d dola sk a n a k lin ik u o z lje d a j e b ila stara 1 dan.
S t . p r a e s . : D. O .: b. o. V is. 6/6. A st. 0.50 D . 90°.
L. O .; G o rn ja v je đ a otečen a , m od rikasta. S p o jn ica d on je
p o lo v ic e očn e ja b u čice p od liv en a k rv lju . O ko cilija r n o p ođ ra -
ženo. N a lim b u su prem a 9h ok o 3 m m du ga čk a rana, k roz k o ju
strši šarenica. U p r e d n jo j s o b ici n ešto k rv i. Z je n ic a ra zvu čen a
p rem a rani. O ptičk i m e d iji p rozirn i. U sta k lovin i fin e m utnine.
H ip oton ija — 3. V isu s o. s.: 6/24. A st. 90° 0.75 D.
Izv ršen a je r e p o z id ja p rola p sa ša ren ice i k on ju n k tiv a ln a
plastika p o K uh ntu, b u d u ći da nisu p o s to ja li zn a k ov i za in fe k
c iju oka. O sim toga je p r im je n je n a p ir e to te ra p ija (L ac) i n e -
s p tcifičn o terapija.
P otp u n o iz lje č e n je o z lje d e , osim m a lo g p e r ife r n o g k o lo -
bom a ša ren ice na m jestu ozlje d e , te m ale in k o m p le tn e p u k o
tine sfin k tera šarenice. J edin o se p o ja č a o astigm atizam rožn ice
na 1.5 D o s 90°. N a fu n d u su u p e r ife r iji uz d on ju tem p ora ln u
v e n u p o s to ji ru ptu ra m režn ice o k o 1 p. p. v e lik a za čep ljen a
orga n izira n om g ru d om eksudata sta k lovin e. O d lje p lje n ja m r e ž
n ice nem a. V id je p otp u n o n orm a la n 6/6 ??? + 0.75 D sf. O
-(- 0.25 d cyl. os 900 = 6/6.
2. Vulnus perforans corneosclerae o. sin.
M. J. 32 god ., klesar, o z lije d io se p r e d 3 dana k o d k le
sanja k om a d ićem kam en a u lije v o o k o , ta ko da na n jeg a ništa
n e vidi.
S t . p r. D O : Na rožn ici fin a pa ra cen tra ln a m acu la. V isus
o. d. 6/6 + 1.0 D sf. = 6/6.
L O : H em atom g o rn je v je đ e . Jaka k o n ju k tiv a ln a i c ili-
ja m a in je k cija - S p o jn ica ok a u g o r n jo j p o lo v in i očn e ja b u čice
p o d liv en a k rv lju . N a lim b u su p e r fo ra tiv n a o z lje d a ok o 4 m m
s p rola p som ša ren ice i cilia rn o g tijela . H aem oph th alm u s. T o -
nius — 3. V isu s o. s.: O s je t s v ije tla n a 3 m et.
P r o je k c ija n eu red n a i m a n jk a va .
Izv ršen a je a b la cija prola p sa ša ren ice i cilia rn o g tijela te
k on ju n k tiv a ln a plastika p o K uh ntu. E k stra k cija ele k tro m a g n e
tom b ila je n egativn a.
R en tg en ološk i se stran o t ije lo u ok u n ije m o g lo u stan o
viti. A p licira n a je p ire to te ra p ija , te je d o š lo do re s o r p c ije k r v a
re n ja u oku. D a ljn jim lije č e n je m p ro n to silo m u sp je lo je s p r ije
čiti širen je u pa le u oku, je r se p o ja v io h ip op ion , k o ji se 3. dan
iza a p lik a cije p ron tosila res o rb ira o . 16. dan iza o p e r a c ije oko
je n ezn a tn o pod ra žen o, p o s to ji tota ln i k o lo b o m ša ren ice, flo ti-
ra ju će m u tn in e sta k lov in e i
p očetn a
trau m atska katarakta;
F u ndus se ra za b ire. T la k n orm alan .
V isu s o. s.: 6/36 ? — 1.50 D s f = 6/18 ??
Dr. V la d im ir Č a v k a
d em on strira L in đ n e ro v m ik roskop
za p rom a tra n je d u b ok ih d ije lo v a oka »W in k elm ik rosk op «.
Predavanja.
D r. Z v o n im ir P a v i š i ć
Prilog simptomatologiji i etiologiji Coatsove eksuđativne
retinitiđe.
(Izaći ć e in extenso.)i
V . r e d o v ito m je s e č n o s ije lo O fta lm o lo šk e s e k c ije
Z b o r a lije č n ik a
održano 7. svibnja 1937. u 8 sati u predavaonici očne i živčane
klinike.
P r e d s je d a : dr. P e t r o v i č .
Z a p is n iča r: dr Š p a n i ć .
1. Predavanja:
Dr. Z. P a v i š i ć :
Terapija atrofije očnog živca po Lauber-Sobanskome.
A u to r u s v o m e re fe ra tu p r ik a z u je 5 s lu č a je v a a tr o fije o čn og
živ ca ob ra zla žu ći n jih o v u e tio lo g iju , p a togen ezu i n ačin l i j e
če n ja p o L a u b e r-S o b a n s k o m e u sm islu p o b o ljš a n ja ish ran e in -
tr a o k u la m o g d ije la o č n o g ž iv c a : 1. o p ćim p o v iš e n je m k rv n o g
tlaka a p lik a cijo m k o fe in a i adren alina, 2. to n iz ira ju ć im d je lo
v a n je m strihn ina i h o rm on a ln ih prepa ra ta , 3. lok a ln im sn iže
n je m o č n o g tlaka, k o ji se n ala zi na g o r n jo j g ra n ici n orm a le,
a p lik a cijo m 1-—2 % otop in e i m asti p ilok a rp in a ili even tu a ln o i
o p e r a tiv n im putem . N a taj n a čin su lije č e n a (p o re d spec, te
ra p ije ) dv a s lu ča ja ta b ičn e a tr o fije o čn o g živ ca , pa se j e k od
p r v o g s lu ča ja na je d n o oko* v id p o b o ljš a o o d 6/8 na 6/6, a na
d ru g o ok o je n a k on k ra tk o tra jn o g p o b o ljš a n ja
od
b r o ja n ja
p r stiju na 1/36 k o n a č n o d ošlo do re la tiv n e s lje p o će . K o d d ru
g o g slu ča ja ta b ičn e a tr o fije v id se p o p r a v io o d 0.50/60 na 1/36
y v id n o p o lje se n e što p ro širilo . K o d tr e će g slu ča ja a tr o fije
o čn o g živ ca u k o m b in a c iji s m u ltip lo m sk le ro zo m p o b o ljš a o se
v id o d 6/18 n a 6/10. K o d če tv rto g s lu ča ja gen u in e a tr o fije n ije
se m o g a o p o s tići p o v o lja n terap eu tsk i e fe k t sam o m ed ik a m en -
toz n om a p lik a cijo m p ilok a rp in a , pa je izv ršen a p rem a in d ik a
cija m a A r r u g e tr e p a n a cija p o E lliotu i v id se n a je d n o oko
p o p ra v io od 1/60 na 2.5/60, d o k je na dru go o k o osta o n e p ro -
m je n je n (6/8). K o d p etog s lu ča ja p o č e tn e a tr o fije o čn o g živ ca
na b a zi r e t r o b u lb a m e n eu ritid e, v id se p o p r a v io od 6/36 na
6/12 i cen tra ln i se sk otom i izg u b ili.
K o d s v iju n aših s lu č a je v a tla k je in tr a o k u la m i b io na g o r
n jo j g ra n ici n o rm a le , k o je j e to k o m lije č e n ja u sp je lo sniziti
na 13—17 m m H g. U cir k u la to m o m sistem u p o s to ja le su v e ć i
n om p r ije lije č e n ja n e p o v o ljn e p r ilik e za op to k p r v i u s lije d in
s u fic ije n c ije re la tiv n e srca ili a terom a tozn ih p ro m je n a v elik ih
k rv n ih žila.
B r o j p rom a tra n ih s lu č a je v a d a lek o je p rem a len , da se dade
k on a ča n sud p o L a u b e r-S o b a n s k o m e . R ezu ltati k o ji su tom m e
to d o m p ostign u ti re la tiv n o z a d o v o lja v a ju , k a k o to p o tv rđ u je
n e sam o L a u b e r - S o b a n s k i n ego i A r r u ga.
2. O p rošta j p r o če ln ik a : P r o č e ln ik san. puk. dr. J. P e t r o
v i č z a h v a lju je se n a p ročelm ičk oj časti, je r je slu žb en o p r e
m je š te n iz Z ag reb a.
3. Iz b o r n o v o g a p r o če ln ik a : J ed n og la sn o je iza b ra n za p r o .
čeln ik a d oc. dr. H i i h n.
K n j i ž e v n o s t .
Die Drüsen mit innerer Sekretion. Ein Sammelwerk über
die
gesamte Endokrinologie.
A e s k u la p -V e r la g
W ien -L eip z ig .
1937. Str. 423.
O v o d je lo p re d s ta v lja a utorizirani p r ije v o d zb irk e članaka,
k o ji su p o d n a s lo v o m »G la n d u la r P h y s io lo g y and T h era p y «
o b ja v lje n i p r o š le g od in e u u gled n om i o d ličn o u ređ en om a m e
rič k o m ča sopisu »T h e J ou rn a l o f the A m e rica n M ed ica l A s s o
cia tion «. »T h e C ou n cil o n P h a rm a cy and C h em istry« a m eričk og
lije č n ič k o g društva org a n izira o je o v u zb irk u i p o b rin u o se, da
o p o je d in im p o g la v ljim a e n d o k rin o lo g ije p r o g o v o r e n a ju g le d
n ija im e n a a m e ričk e nauke.
M o d e m a e n d o k rin o lo g ija o tv o rila je sasvim n o v e v id ik e
d a n a šn joj i b u d u ćo j m ed icin i. B a zira ju ći s v o j ra z v o j n a n e p r e
gled n im
ek sp erim en ta ln im
k o m b in a cija m a
on a
je
p osta vila
o g ro m n e z a h tje v e na teh n ik u n a u čn og rada i sredstva za iz v o
đ e n je tog a rada. N e o b iča n sm isao anglosakson skih zem a lja za
ave v rs te n a u čn o g d je lo v a n ja u čin io je , da je i n a jm la đ o j gran i
m e d icin e tam o p ru žen a n a jš ira m og u ćn ost is p itiv a n ja i p r o u ča
v a n ja svih id e ja , k o je su posta le n ak on p r v ih v e lik ih u sp jeh a
n auke o h orm on im a . S p e cija ln o A m e rik a sa s v o jim b o g a tim m a
ter ija ln im sredstvim a , ali i sa isto tolik im id ea lizm om u n au čn im
n a stoja n jim a , p r iv u k la je v e lik i b r o j p o je d in a ca , k o ji su se
b a cili na p r o u č a v a n je h orm on sk ih p rob lem a . Stoga u ta m ošn jim
in stitu tim a danas rade i b o r a v e m n og i ev ro p s k i n au čn i ra d n ici
k p ji su o n d je našli sredin u, u k o jo j se d a lek o od svih briga
d n ev n og živ ota m og u p o sv etiti o b ra đ iv a n ju n a u čn ih p rob lem a
k o ji ih in teresira ju . S v i on i u c je lin i
čin e
p le ja d u slavnih
im ena, k o ja služe na časit a m e ričk o j m ed icin i. M ože se m irn e
duše reći, da je A m e rik a baš s v o jim u sp jesim a na p o lju nauke
o h orm on im a o s v o jila u gled n o m je s to u s v je ts k o j m ed icin i. U
n au čn om i ek sp erim en ta ln om ra d u na p o d r u č ju b io k e m ije i
e n d o k rin o lo g ije A m e rik a danas v o d i. H tje li n e h tje li evrop sk i
n au čn i ra d n ici m o r a ju to lo ja ln o priznati.
K ra j ta k v o g stan ja stva ri r a z u m ljiv o je , da zb irk a čla
naka pisan ih dod u še b ez v e ćih p r e te n z ija i s n a m je ro m da
555
u v ed u p ra k tičn e lije č n ik e čita o ce n a jčita n ije g m ed icin s k o g žu r
n ala u sv ijetu , u teoretsk e i k lin ičk e p r o b le m e sadašnje e n d o
k r in o lo g ije , p r e d sta v lja n e o b ič a n in teres za s v e o n e lije čn ik e ,
k o ji su sv jesn i og rom n e va žn osti o v o g p o d ru čja . O va k n jiga ,
prezen tira n a ka o cje lin a , p red sta v lja , m eđ u tim ,
m n o g o
više
n ego s e riju članaka. O na p re d s ta v lja za p ra vo b oga ti p riru čn ik ,
u k o m e je n a ja sa n i p re g le d a n n ačin, s v o js tv e n a n g losa k son
sk o m n ačin u izraža va n ja n au čn ih p o jm o v a , izn esen o iz n e p re
g led n e ek sp erim en ta ln e gra đ e p o s lje d n je g d e c e n ija on o što je
za m ed icin sk o sh v a ća n je važno. N a ročito diže n au čn u v r ije d
n ost o v o g p riru čn ik a p re cizn o c itira n je b ib lio g r a fije i izv o ra na
m jestu sa m og predm eta. O v a j se o b iča j p o č in je , o s o b ito iz ra z
log a šted n je, zapuštati u e v ro p s k o j m e d icin sk oj k n jižev n osti, a
to zn a či n edostatak, k o ji p og ađ a n au čn u djela tn ost i otežava
o r ije n t a c iju u h ip e r tr o fič n o j m e d icin s k o j k n jiže v n o s ti dan ašn jeg
vrem en a .
S v e n a jn o v ije te k o v in e su v rem en e e n d o k rin o lo g ije došle
su d o iz r a ž a ja u o v o m prikazu. O sob ito -se ističe p rik a z op će
fiz io lo g ije i gon a d otrop n ih h orm on a p r e d n je h ip o fize iz pera
P h ilip a E. S m i t h a , p r o fe s o ra a n a tom ije C olu m b ia U n iversity
u N e w Y o rk u , č ije je im e usko povezano, sa o v im n a jin te re
sa n tn ijim i n a jza m ršen ijim p r o b le m o m n au ke o h orm on im a . O
k lin ičk im m a n ifesta cija m a d is fu n k cije p r e d n je g re ž n ja h ip o
fiz e p iš e p ozn a ti k a lifo rn ijs k i stru čn ja k za ov a p ita n ja E v a n s .
V a žn e p r ilo g e dao je o p r e d n jo j h ip o fiz i i m on trealsk i e n d o k ri-
n o lo g J. B. C o l l i p , č iji je in stitu t jed a n od n a ja k tiv n ijih i
n a jb o lje eta b liran ih e n d o k rin ološk ih in stitu ta u svijetu . O la k -
to g e n o m h orm on u p r e d n je h ip o fize piše O skar R i d d l e , k om e
je 1932. u sp je lo da p r ired i o v a j h o rm o n u čistom ob lik u . M eđu
osta lim za n im ljiv im čla n cim a o v e zb irk e sp o m in je m o jo š n a r o
čito on aj o u n u ta rn joj s e k r e c iji pa n k rea sa iz p era C. H . B e -
st a, B a n tin g -o v o g g la v n o g sarađn ika p r i otk riću in su lin a, a
sada p r o fe s o ra fiz io lo g ije na u n iv erz itetu u T o ro n tu (Canada),
te izvrsta n p rik az terap eu tsk e p r im je n e in su lin a iz pera E. P.
J o s l i n a i sarađnika, k o ji s a čin ja v a ju b oston sk i cen ta r za
p r o u ča v a n je dija b etesa . V e ć o v ih n e k o lik o p r im je ra u v je r a v a ju
nas, da su u o v o j z b irci sa ra đ iva li doista p rv a ci a m eričk e en do-
K rin ologije, k o ji su s v o je im e stekli ne sam o o z b iljn im ek sp e
rim en ta ln im ra d om na o v o m tako tešk om p o d ru č ju ,
n eg o i
stva rn im rezu ltatim a k o ji su p o s lje d n jih 10 god in a o m og u ćili
n eslu ćen i ra zv o j naših p red od ž a b a o h orm on im a .
P r e d g o v o r o v o j za n im ljiv o j p u b lik a ciji, k o ja je u n je m a č
k o m iz d a n ju n a m ije n je n a e v ro p s k o j m e d icin s k o j ja v n o s ti i k o ja
na n a jlje p š i, a u je d n o i v r lo stvaran n a č in re p re ze n tira n au čn i
id ea liza m a m eričk ih en d ok rin olog a , — napisao je b e čk i docen t
dr. W ilh elm R a a b , ta k ođ er istakn uti e n d ok rin olog , k o ji s d iv
lje n je m i top lim p rizn a n jem g o v o r i o a m e ričk o j e n d o k rin o lo
g iji, p o š to je i sam na iz v o r u im a o p r ilik e da je u pozn a. I on
ističe stva rn ost i o b je k tiv n o st a m eričk ih n au čn ih m etoda.
K ra j o b ilja p u b lik a cija iz razn ih p o d ru č ja e n d o k rin o lo g ije ,
k o je je n e m o g u će v e ć iz teh n ičk ih ra zlog a n ep ristu p a čn osti p ra
titi, a k a m oli sin tetičk i p rosu đ iv a ti, o v a p u b lik a cija im a n a
ro čitu v rije d n o s t. K ro z n ju ć e sva k i lije čn ik , k o ji im a in te
resa za o v u to lik o a k tu eln u gra n u d a n a šn je m ed icin e, m o ć i da
se p ou zd a n o in fo r m ir a o m n o g im p oja v a m a , k o ji će o b og a titi
n je g o v o m ed icin sk o m iš lje n je .
D r. V r h o v a c.
P rof. dr. m ed. F ra n ciszek W a l t e r : R zežaczka. R cz p o zn a .
w a n ie i le cz e n ie 42 r y c in y w tek scie. V II -f- 370 str. C ijen a ?
P olsk ie w y d a w n ic tw o le k a rsk ie » A r s m e d ici« W a rszaw a 1936.
P o ljs k a v e n e ro lo š k a litera tu ra o b o g a će n a j e o p et n ov im
u d žb en ik om .
D irek tor d e rm a tološk e k lin ik e
u K ra k o v u p rof.
W a l t e r napisao j e k n jig u o g o n o re ji. N je g o v a se k n jig a o d
lik u je tim e, što je p isa n a v a n re d n o ja s n o i što su s v i d ija g n o
stičk i i terap eu tsk i za h v a ti opisa n i tako, da se m ože i prak tičn i
lije č n ik la k o o rije n tira ti n e sam o o in d ik a ciji za sta n ovito li
je č e n je ili in stru m en ta ln i p oth v at, n ego i o n ačin u , k a k o se
im a o v a j p o th v a t da p r o v e d e . P rilo že n e su slik e v r lo in stru k
tivn e. S v e lik im interesom - p r o čita t će i s p e cija lis t za d n je p o
g la v lje , u k om e a u tor ra s p ra v lja o n ek im g o n o re jič n im o b o lje
n jim a , k o ja su m a n je p ozn a ta kao na pr. o stom atitis g o n o r
rh oica , rh in itis g o n o rrh o ica , otitis g on orrh oica , te o t. zv. g o
n o r e jič n im m etastazam a.
P iscu je u sp je lo , da d a d e u s v o jo j k n jiz i sve p od a tk e o
g o n o re ji, k o ji su va žn i za praksu , p a i više. N a v ed en o je i sve
o n o , što čin i teoretsk u i n au čn u bazu za stica n je tih podataka.
U čita v o m se d je lu
o d ra z u je k ritiča n duh i v e lik o vlastito
isk u stvo. N e m og u a da n a jto p lije ne p r e p o ru čim to zb ilja
in stru k tiv n o d je lo .
K o g o j .
E. Merck’s Jahresbericht. 50. Jahrg. 1936.
S la v e ći 50-tu g o d iš n jic u iz la ž e n ja s v og a god išn ja k a , M er-
ck o v a k e m ijs k a fa b rik a
d a je u o v o j v a n red n o o p r e m lje n o j
k n jiz i p o n o v o dokaz n a u čn oga te m e lja s v o g a ra da i izv rsn og
v o đ e n ja eksperim enta. P o z n a v a ju ći iz d a n ja p r ija š n jih godina
g o to v o je su v išn o u p o v o d u o v o g a izd a n ja p o s e b n o naglasiti
u zorn u org a n iz a ciju zn a n stven e službe M erck ov e. V isok i zn a n
stven o ek sp erim en ta ln i k a p a citet z a s v je d o ču ju o b ja v e o d je lo
v a n ju v e lik ih doza p rir. i sintet. v ita m in a B ,, istra živa n ja o
d e h id roa sk orb in sk oj k iselin i, o deriva tim a k u m a rin -3 -k a rb on sk e
kiselin e, o ergom etrin u , te o fa r m a k o lo š k im p ok u sim a s n ekim
d om a ćim b iljk a m a . O d fa rm a ce u ts k o g su in teresa p rin osi o p i
ta n ju in d ik a tora i n o v o m n ačin u ta b letira n ja .
N o za lije čn ik a
i stru čn ja k a n a jv a ž n iji d io g o d išn ja k a b io je i o sta je p o g la v lje
o p rep a ra tim a i droga m a
sa s v o jim solid n o p r ik u p lje n im i
ob ra đ e n im p od a cim a . T o je pu zđan i in fo rm a to r, k o ji d a je dob a r
pregled .
B r o jn im čestitk a m a p rom in en tn ih
istraživa la ca ,
e k s p e ri-
m en ta tora i k lin iča ra , k o je su u o v o j k n jizi odštam pan e, p r id ru
žu je m o i m i s v o ju .
I v a n c e v i ć, Z ag reb .
Dostları ilə paylaş: |