Pomen hitrega ukrepanja za upešno zdravljenje možganske kapi viktor Švigelj1

NUJNA VOŽNJA!!!

NUJNI PREVOZ NA NAJBLIŽJI NEVROLOŠKI ODDELEK, KJER JE MOŽNA TROMBOLIZA, OBVESTI NEVROLOGA! MED PREVOZOM KONTROLA KRVNEGA TLAKA, SRČNE FREKVENCE IN GLUKOZE ! PRI KRVNEM TLAKU, VIŠJEM OD 185/110 mm Hg DAJ 12,5 mg KAPTOPRILA POD JEZIK ALI I.V. EBRANTYL ENAK ODDMEREK, PO POTREBI ANTIEMETIK i.v. , DRUGE MEDIKAMENTOZNE TERAPIJE NE DAJ ! PREPREČUJ HIPOKSIJO, NASTAVI i.v. KANAL, TEČE NAJ 0,9 % NaCl ! NA NAPOTNICI NAJ BO NAPISAN NATANČEN ČAS NASTOPA NEVROLOŠKE SIMPTOMATIKE. SVOJCI NAJ SE ČIMPREJ JAVIJO NA NEVROLOŠKI ODDELK, KAMOR SI BOLNIKA NAPOTIL!


Slika 5. »Koda – možganska kap«.

Aprila 2003 je Slovenija postala tudi enakopravna članica v klinični študiji z naslovom »Safe implementation of thrombolytics in stroke«. Omenjeno študijo vodi Karolinska Institut, Stockholm, Švedska, in pomeni neke vrste kontrolo in varnost pri indikacijah za trombolitično zdravljenje IMK ter poteka preko svetovnega spleta, ob doslednem jamčenju tajnosti in varnosti podatkov bolnika.

Tabela 1. Telefonske številke v bolnišnicah, kjer se izvaja trombolitično zdravljenje.

BOLNIŠNICA	TELEFONSKE ŠTEVILKE	OPOMBA
Klinični center Ljubljana (tudi helikopterska nujna medicinska pomoč)	01 522 8641, 01 522 4846
Splošna bolnišnica Maribor	02 321 2632, 02 321 2466
Splošna bolnišnica Celje	03 423 3869 (do 15. ure) 03 423 3485
Splošna bolnišnica Murska sobota	Številka bolnišnične centrale (obvesti se dežurnega internista oz. urgentno internistično ambulanto) 02 512 3100, 02534 8040
Splošna bolnišnica Jesenice	Dežurni internist v bolnišnici (številka bolnišnične centrale: 04 586 8000)
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec	02 882 3450 (Enota intenzivne terapije), 02 882 3400 (dežurni internist, pozivnik)
Splošna bolnišnica Novo mesto	041 697804	Telefon dežurnega nevrologa (oz. nevrologa v pripravljenosti)
Splošna bolnišnica Šempeter pri Novi Gorici	05 330 1010 (Internistična prva pomoč)
Splošna bolnišnica Brežice	07 466 8100	Še ni odobreno s strani Centra za možganskožilne bolezni
Splošna bolnišnica Izola	Nevrolog v pripravljenosti oz. 05 660 6299	Še ni dokončnega dogovora
Splošna bolnišnica Ptuj		Zaenkrat se prepelje bolnika za fibrinolitično zdravljenje v SB Maribor
Splošna bolnišnica Trbovlje	Klicati ali Klinični center (01 522 8641 ali 01 522 4846) ali če je urgentni zdravnik bližje bolnišnici, pregled v urgentni internistični ambulanti Splošne bolnišnice Trbovlje	Zdravljenje poteka v Kliničnem centru, v bolnišnici Trbovlje se odvzame že krvne preiskave

Na podlagi protokola, ki ga predpisuje omenjena študija, in protokola, ki ga je uporabljal Klinčni center Ljubljana od leta 1997, smo izdelali nov protokol zdravljenja s rtPA).

Subarahnoidna krvavitev

Subarahnoidna krvavitev (SAK) je bolezen z visoko smrtnostjo in lahko tudi posledično hudo invalidnostjo. Spontana SAK nastopi zaradi razpoka anevrizme ali žilne malformacije ali pa izvora tudi ne moremo ugotoviti. Travmatska SAK je posledica poškodbe glave in redko ugotovimo anevrizmo kot vzrok za tako krvavitev. V nekaterih primerih je možno tudi preprečiti SAK, ki bi nastopila zaradi razpoka anevrizme. Z modernimi nevroradiološkimi preiskavami lahko osebe z dejavniki tveganja za nastanek SAK, ki bi lahko imele anevrizmo ali drugo žilno malformacijo, pravočasno diagnosticiramo in zdravimo, preden pride do razpoka.
Pojavljanje SAK je ocenjeno med 15 in 20 na 100.000 prebivalcev, kar pomeni za slovenski prostor približno 300-400 bolnikov s SAK letno. Več je bolnic s SAK in najpogostejša je bolzen v starosti 50-60 let. Dejavniki tveganja za nastanek SAK so starost (40-60 let), arterijska hipertenzija, spol (ženske več kot moški), genetski dejavnik in kajenje ter kontracepcijska zdravila (19).
Genetski dejavnik: Okoli 6,7 % vseh diagnosticiranih anevrizem je družinskih, kar pomeni, da imajo lahko anevrizme tudi drugi člani družine. Po pravilu pride do razpoka pri takih anevrizmah prej, v starosti 20-40 let (20). Pri nekaterih dednih boleznih je verjetnost anevrizem velika. Taka bolezen je npr. Ehlers-Danlosov sindrom in pa npr. policistična bolezen ledvic (ugotovimo pri približno 16 % bolnikov s policistično boleznijo ledvic).
Mikotične anevrizme: V 1–5 % so vzrok za SAK in nastanejo sekundarno zaradi septičnih embolusov iz vegetacij na srčnih zaklopkah in tipično nastanejo 4-5 tednov po akutnem emboličnem dogodku. Tipično jih ugotovimo v distalnem delu cirkulacije v področju osrednje možganske arterije, vzrok pa je najpogosteje streptokokni embolus.
Travmatske anevrizme: So redke, včasih najdemo lažno anverizmo, ki je posledica razpoka žilne stene in posledične tvorbe strdka, ki daje rentgenološke znake anevrizme.