Uvod V javno upravo

PARKINSONOV ZAKON ALI RASTOČA PIRAMIDA

A………..B



C D

E F G H
Pri upravljanju družbenem bistvu uprave gre vedno za odnose med ljudmi.Materialnih procesov se posredno ne tiče, čeprav je končni clij slehernega upravljanja v fizičnem svetu (proizvodnj dobrin) za zadovoljitev naših potreb.Upravljanje materialnih procesov se šele dotika ljudi.

Upravljanje ni samo odločanje o potrebah in načinu zadovoljitve teh potreb ampak je tudi poseben družbeni pojav in v tem kaj morajo napraviti oz. kako morajo ravnati drugi ljudje, da se doseže nek cilj, to je posredno ali neposredno zadovolijtev neke potrebe.Sestavni del upravljanja kot družbenega pojava je torej prisila.Ker je upravljane odločanje o tem kaj naj delajo in kako naj ravnajo drugi se mora sleherna uprava naslanjati na prisilo.Pri odločanju o ravnanju ljudi moramo biti sposobni, da vplivamo na voljo tistih, ki naj izvajajo naše odločitve.Ta prisila ni nujno fizična, lahko je tudi ekonomska, moralna, psihična…

Sodobna oragnizacija vodenje vse manj naslanjajo na prisilo, ker se z njo ne da doseči optimalnih rezultatov.Z neposredno prisilo se dajo doseči le najnižji standardi zadovoljivosti pri izvrševanju odločitev.Pri izvajanju tudi država nerada posega po prisili, toda po potrebi se tudi fizični prisili nikoli ne odreče, kjer je dostikrat zadnje sredstvo za izvajanje njenih odločitev.

JAVNO UPPRAVLJANJE

DOLOČANJE CILJEV

UPRAVLJANJE

IZVRŠEVANJE

OSEBNO DRUŽBENO

OŽJI DRUŽBENI CILJI SPLOŠNI DRUŽBENI CILJI


JAVNO UPRAVLJANJE

Pojem upravljanja vsebuje poleg določanja smeri tudi izvrševanje določenih aktivnosti oz. dejavnosti.Uprava je sestavljena iz elementa določanja smeri za dosego nekega cilja in upravljanje je vedno z dosego cilja.

-Element izvrševanja dejanj, ki omogočajo doseganje določenega cilja.

Poznamo osebno in pri tem upravljanju sta obe sestavini ponavadi združeni.Pri družbenem upravljanju ali upravljanju za dosego družbenih ciljev pa sta obe sestavnini ločeni.Med osebnimi in družbenimi cilji obstaja določena povezanost saj posamezniki sami ne bi mogli uresničiti svojih osnovnih clijev, če ne bi bili uresničeni tudi drugi cilji in velja tudi obratno.Javno upravljanje označuje nekaj kar je že po sami logiki in stvari nasprotno od osebnega oz. privatnega upravljanja.Upravljanje z družbenimi zadevami se v marsičem razlikuje od privatnega upravljanja.Uresničujejo se na drugačen način z drugimi sredstvi in preko za to usposobljenih in specializiranih ljudi izraza javno ali družbeno upravljanje nista sinonima in se glede na določeno stopnjo povezanosti nanašata na dva različna pojma.Izraz javno obsega vse kar se nanaša na celotno družbo oz.celotno skupnost, pojem družbeno pa ima ožji smisel oz. pomen.Javno upravljanje je torej upravljanje s tistimi družbenimi zadevami s čimer zainteresiramo celo družbo.Družbeno upravljanje pa je upravljanje s tistimi zadevami za katere je zainteresiran ožji del družbe posamezne družbene skupine, zaradi tega prihaja do navedenega razlikovanja teh dveh pojmov.Tisto kar je splošno družbeno je javno, tisto kar je družbeno pa ni tudi javno v opisanem smislu.

Funkcije javne uprave so:

FUNKCIJE UPRAVLJANJA

POLITIČNA FUNKCIJA

IZVRŠILNA FUNKCIJA


ADMINISTRATIVNO POSLOVODNE FUNKCIJE

Javno upravljanje vklučuje vrsto različnih dejavnosti in opravil, ki jih lahko smatramo kot elemente pojma javno upravljanje.Te različne elemente lahko povežemo v nekaj večjih skupin, ki jih imenujemo funkcije javnega upravljanja.Politično funkcijo predstavlja najvišjo funkcijo in je sestavljena iz dejavnosti s katerimi se odloča o najbolj splošnih ciljih skupnosti.Drugo funkcijo izvršilna sestavljajo dejavnosti organiziranja, ukazovanja, izvrševanja, koordiniranja in nadzorovanja.Za vse te dejavnosti je značilno da se pojavljajo kot ena izmed stopenj konkretizacije politične funkcije javnega upravljanja.Administrativno poslovodno funkcijo pa sestavljajo dejavnosti neposrednega tehničnega izvrševanja.Sem spadajo razna strokovno tehnična opravila, ki predstavljajo zadnjo stopnjo konkretizacijo družbenih ciljev.Razlikovanje teh funkcij javnega upravljanja ni pomembno samo zaradi določanja njihove vsebine in pomena pač pa tudi zato, ker se ponavadi posamezne funkcije javnega upravljanja zaupajo različnim nosilcem.V sodobnem svetu je upravljanje z najpomembnejšimi družbenimi zadevami največkrat v rokah predstavniških teles (drž.zbor).Predstavniška telesa pa ne morejo sama upravljati vseh funkcij javne uprave,zato se oblikujejo različna izvrševalna telesa (vlada, ministrstva), ki uresničujejo druge funkcije javne uprave vendar pa tudi predstavniška telesa zadržijo kontrolo in nadzor nad temi funkcijami.