Uvod V javno upravo

DEMOKRACIJA IN DEMOKRATIZACIJA IN UPRAVA

TOTALITARIZEM LIBERARNA DEMOKRACIJA

DEMOKRATIZACIJA

TRANZICIJA

Pojem demokracija to je institucionalna ureditev za sprejemanje političnih odločitev, kjer posamezniki dobijo moč za odločanje na podlagi tekmovalnega boja za ljudske glasove.

Demokracija ima tako formalne kot substativne vidike.Formalni vidiki predstavljajo sprejemanje odločitev gre za prvuderalne vidike, ki so razvidni zlasti v volitvah.Substanca demokracije se nanaša na pogoje enakosti oz. gre za skupnost enakih sodeljujočih kot posameznikov pri kolektivnem odločanju.V ofrmalne vidike spada:

-vladavina prava

-ločitev oblasti

-izvoljeni nosilci oblasti

-svobodne in pravične volitve

-svobode izražanja in alternativni viri informacij

-avtonomija posebnih institucij in

-civilni nadzor
V substativne vidike pa spada:

-človekove pravice

-manjšinske pravice

-politične stranke

-mediji

-uprava

-civilna družba

Demokratizacija je proces razširjanja ali izgradnje demokracije in poteka po 2 različnih čeprav vzporednih poteh formalni in substativni.Po formalni gre za skupinsko izbiro ustavnih oblik ali praksi.Pri substativni strani pa gre za manj očitno rast demokratičnih skupnosti z večjo vključenostji in participacijo ljudi.Demokratizacija je lahko bolj alli manj intezivna, kar je odvisno zlasti od kvalitete predhodnih demokratičnih izkušenj. Demokratizacija ima 4 faze:

1.Uvodna faza z izgradnjo nacionalne enotnosti.

2.Pripravljalna faza z oblikovanjem tekmovalnih političnih alternativ.

3.Nastajanje ustave

4.Privajalna faza kjer gre za prehajanje v navado ali običaj oz. za konsolidacijo demokratičnih oblik vladanja. Tu gre za relativno daljše obdobje utrjevanja demokracije oz. politično kulturne ustalitve novega sistema na podlagi ponotranjanja demokratičnih vrednot in pravil igre s strani večine družbe.

Linz (politolog) konsolidiranje je tisti politični sistem v katerem noben večji politični akter ne preočuje možnosti za alternativnim nedemokratičnim procesom prevzame oblasti.Ali je konsolidirana demokracija že tudi politično stabilna.Politična stabilnost poleg konsolidacije vključuje še inkluzivnost to je sposobnost uključevanja ljudi in učinkovitost.

Konsolidacija se kaže v sposobnosti novega demokratičnega političnega sistema, da razrešuje konflikte skozi legalne institucije.Konsuldirana je tista demokracija, kjer obstaja le majhna možnost za vrnitev v nedemokratični sistem.

Inkluzivnost je povezana z pojmi kot so odzivnost sistema, odprtost sistema, mobilizacija za soglasje legitimnost. Oblika in stopnja inkluzivnosti določata struktura omrežja akterjev, ki sodelujejo pri političnem odločanju in izvajanju politik.

Učinkovitost se nanaša na sposobnost in zmogljivost političnega sistema za reševanje problemov , za sprejem odločitev in njihovo uresničevanje. Predpostavka za politično učinkovitost je izdeleana procedura in zaokrožen pravni sistem. Obstoj pravne države je eden od bistvenih elementov stabilne demokracije.

Problemi v demokratični javnu upravi so:

1.Kako zagotoviti da bodo vis državljani obronavani enako in pravično?Odg. je:legalnost oz. zakonitost

2.Kako zagotoviti, da bo javna uprava delovala v skladu z željami in programi zakonito izvoljene demokratične oblasti?Odg. je:v političnem nadzoru in odgovornosti uprave

3.Kako zagotoviti, da bodo pravne odločitve in dejavnosti učinkovite pri doseganju zakonitih in politično opredeljenih ciljih?Odg. je:strokovnost oz. profesionalnost uprave

4.Kako zagotoviti uresničevanje ciljev v javni upravi?Odg. je:smotrnost ali ekonomičnost uprave
Najvišji odgovor je na to novi javni managment-NUJS.Ta izhaja naprej iz kritike klaišna birokracija in to je:

1.Prevelika usmerjenost k opravilom in premalo k rezultatom

2.Prevelika centraliziranost in togost

3.Prevelika hierarhična organizacija

4.Nesposobnost za ocenjevanje in odpravljanje stroškov, nesposobnost motivacije zaposlenih, neunčikoovita razdelitev virov

Nujs nasproti temu razpolaga usmerjenost k uporabnikom, poslanstvom in strateško upravljanje, učinkovitost in uspešnost z naravnostjo z rezultatom, ekonomičnost, decentrelizaci, konkurenčnost, avtonomnost, preventivno delovanje.Nujs predstavlja novo teorijo upravljanja javnega sektorja s poudarkom na usmerjenost z uprabnikom in plošni učinkovitosti na podlagi prenosov managerskih metod dela in konkurenčnih mehanizmov iz zasebnega v javni sektor.

RAZLIKA MED KLASIČNIM SIST. IN NUJS

- pravila - merjenje uspešnosti

- zakoniti postopki - učinkovitost

• 
  predvidljivost - prilagoditev okolju
  
• 
  odgovornost - usmeritev k rezultatom
  
• 
  formalizem - inovativnost
  
• 
  zakonitost - uspešnost
  
• 
  lojalnost in profesionalnost - zadovoljevanje posebnih interesov
  
• 
  javna korist - profit
  

Demokratizacija uprave pomeni usmerjenost uprave k ljudem tako uporabnikov kot zaposlenim. Kvaliteta upravnega dela pa je opredeljena z elementi odnosa javnih uslužbencev do uporabnikov informiranja javnosti, trajanj in reševanje zadev in dostopnost.Uspešnost je preventivno delovanje.Učinkvitost pa na razmerje med imputom in outputom.

DRŽAVNA UPRAVA
1.POJEM IN ZNAČILNOSTI

2.VRSTE DEJAVNOSTI DRŽAVNE UPRAVE

3.VRSTE ORGANOV DRŽAVNE UPRAVE
1.POJEM:Organi državne uprave so tiste vrste državnih organov, ki v mejah svojih pooblastil na podlagi zakonov in podzakonskih predpisov v imenu države izvršujejo in opravljajo upravne naloge in zadeve.
DRŽAVNI ORGANI

1.ORGANI DRŽAVNE UPRAVE

2.SODSTVO

3.PARLAMENT

Glede opravljanja upravnih zadev velja presunkcija-predpostavka prisojnosti ali domneva v prid organu državne uprave.Upravne zadeve izvajajo organi javne uprave, če z zakoni ali podzakonskimi predpisi posamezne zadeve niso dane v pristojnost drugih organov in organizacij.Organi državne uprave predvsem izvršujejo zakone in državne akte predstavniškega telesa izvajajo določeno politiko, spremljajo stanje na določenem področju, organizirajo in izvršujejo določene službe, odločajo v upravnih zadevah, opravljajo upravni nadzor, analitično strokovnih zadeve in drugo.

Značilnosti ustanavljanja organizacije državne uprave.

Upravni organi se ustanovijo z zakonom ali drugim splošnim pravnim aktom.Upravni organi se ustanovijo v skladu z obsegom zadev in načeli povezovanja upravnih nalog po vrsti, sorodnosti in medsebojni povezanosti ter v skladu s potrebami po usklajevanju dela upravnih organov, učinkovitem vodenju njihovega dela ter samostojnosti in odgovornosti pri delu.Ob ustanavljanju upravnih organov se določi njihovo delovno področje.Z delovnim področjem razumemo splošno vsebino, splošni okvir ter meje delovanja nekega pravnega organa.S tem pa je dana tudi podlaga za določitev upravnih organizacij.Pristojnosti so vedno lahko sekundarnega značaja.

Pristojnost ja lahko pravica ali dolžnost.Pristojnost ko pravica pomeni, da se lahko naloge-zadeve za katere je pristojen nek organ, temu odvzamejo samo z istim predpisom s katerim je bila ta pristojnost določena in kot pravica pomeni, da prav ta organ in ne kakšen drug organ izvaja in izvšuje določeno zadeve.Upravni organ pa ima tudi doložnost da opravlja zadeve za katere je pooblaščen ali pristojen in ne more zavrniti izvršitve dejanja, ki mu je dano v pristojnost.Poznamo 2 vsrti pristojnosti:

-stvarno ali materialno pristojnost ter

-krajevno ali teritorialno pristojnost.

Stvarna pristojnost določa krog zadev, ki jih mora opravljati določen upravni organ glede na njihovo naravo.S tsvarno pristojnostjo se določajo vrste zadev ali sorodne zadeve katerih opravljanje je zaupano enemu organu ali večjemu številu isto vrstnih organov.Krajevna pristojnost pa označuje področje državnega ozemlja na katerem lahko posamezni državni organ opravlja zadeve iz svoje stvarne pristojnosti. Pri centralnih državnih organih se določi samo stvarno pristojnost.Pri lokalnih upravnihorganih pa se določi tudi krajevna pristojnost.
2.NAČIN VODENJA ORGANOV

Upravne organe lahko vodi ena oseba ali več oseb, kadar je načelu upravnega organa predstojnik oz. funkcionar, katerega volja kot posameznika je odločujoča pri odločanju in vodenju upravnega organa govorimo o upravnih organih z individualnim vodenjem, takšen organ je tudi ministrstvo. Upravni organ z individualnim vodenjem (ministrstva).In v svetu so upravni organi z individualnim vodenjem prevladujoči, kadar pa je odločanje in sprejemanje aktov zaupano več osebam oz. kolegiju pa govorimo o kolegijskem načinu odločanja in vodenja upravnih organov.Kolegij sprejema odločitve na sejah in jih vodi predsednik, ki je v tem primeru samo prvi med enakimi.

3.AVTORITATIVNO NASTOPANJE PRI VZPOSTAVLJANJU UPRAVNO-PRAVNIH RAZMERIJ

Pri izvajanju oblasti nastopajo organi državne uprave v razmerju do drugih subjektov upravno- pravnih razmerij avtoritativno-oblastno, to je enostransko, kar pomeni da pri izdajanju upravnih aktov samostojno določamo pravice in dolžnosti pravnih subjektov.

4.NAČELO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI DELOVANJA

Organi državne uprave so vezan na načelo ustavnosti in zakonitosti to je vladavino prava in zagotovljeno varstvo človekovih pravic in svoboščin.To načelo pomeni obvezo vseh organov državne uprave, da dosledno upoštevajo državne pravne norme oz. da morajo imeti za vsako svoje dejanje temelj v ustavi in zakonu.Načelo ustavnosti in zakonitosti je utemeljena s 3 razlogi.

1.Političnimi, ker se uprava tako podreja odločitvam, ki jih v obliki ustave in zakonov sprejel državni organ.

2.Tehničnimi razlogi, ker se s tem zagotavlja pravilno in enotno delovanje celotnega upravnega aparata.

3.Psihološkimi, ker se tako ustvarja pravna varnost državljanov.

VRSTE DEJAVNOSTI DRŽAVNE UPRAVE

1.Regulativna dejavnost to je urejanje družbenih odnosov z izdajanjem pravnih predpisov in preko njih usmerjanje družbenega razvoja.Reg. d. ni tipična funkcija upravnih organov.

Upravni organi pa pri tej regulativni dejavnosti sodeluje na dva načina.

1.Sami lahko izdajajo pravne predpise in so za to posebej pooblaščeni

2.Upravni organi pripravljajo predloge, mnenja in osnutke predpisov in ukrepov, ki jih sicer sprejemajo predstavniška telesa.

2.Kontrolno nadzorna dejavnost – upravno nadzorstvotipična dejavnost upravnih organov. Odvisna pravne ureditve družbenih odnosov na različnih področjih.Sem spadajo najrazličnejše inšpekcije in nadzorstva.Ugotavljajo skladnosti dejanskega stanja s predpisi in predlagajo sankcije in ukrepe pri ugotovljenih kršitvah.

3.Operativna dejavnost to dejavnost izvajajo upravni organi, ki izdajajo oz. sodelujejo pri izdaji individualnih in konkretnih npr. aktov (to je odločba) in ko opravljajo različna materialna dejanja (izvržba odločb).Gre torej za določene dejavnosti uporabe izvajanja ali neposrednega izvrševanja zakonov ter dokumentacije najrazličnejših vrst.

4.Študijsko analitična dejavnost je nujna pri uresničevanju funkcije spremljanja stanja in odkrivanju problemov na posameznih področjih družbenih odnosov.Sem sodijo zbiranje, urejanje in analiziranje podatkov ter predlogi in mnenja, ki jih daje uprava na podlagi opravljenjih analiz.

5.Represivna dejavnost gre za prisilno izvrševanje upravnih funkcij in je kot del operativne dejavnosti državne uprave, ki pa ima posebne značilnosti npr. pri zagotavljanju javnega reda in miru, varovanja premoženja in oseb, pri zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja, za to jih razvrčamo v posbno skupino in to dejavnost ne opravljajo vsi upravni organi pač pa samo nekateri, ki so zato posebej pooblaščeni.

3.Vrste organov državne uprave

GLEDE NAČINA ODLOČANJA

GLEDE NAOBSEG IN STOPNJO SAMOSTOJNOSTI

INDIVIDUALNI

SAMOSTOJNI

KOLEGIJSKI

V SESTAVI

GLEDE NA OZEMLJE NA KATEREM DELUJEJO

GLEDE NA VSEBINE DELA IN FUNKCIJ

CENTRALNI

REGIONALNI

UPRAVNI ORGANI
OBMOČNI

LOKALNI

UPRAVNE ORGANIZACIJE

Vrste organov državne uprave:

1.Glede na ozemlje na katerem delujejo lahko delimo na centralne, regionalne in lokalne

-Centralni upravni organi delujejo na celotnem ozemlju države in so organizirani po resornem načelju

-Regionalni upravni organi se oblikujejo na širšem regijskem območju in opravljajo zadeve, ki so nanjo prenese država ali pa lokalne skupnosti oz. občine.Lokalni upravni organi delujejo na enem ozemlju ene občine.Lokalni upravni organi niso neposredno podrejeni centralnim upravnim organom.Za območne upravne organe pa je značilno da so neposredno podrejeni centralnim upravnim organom in delujejo na ožjem delu državnega ozemlja, kot njihove izpostave oz. enote.Občine se ustanovijo po načelu decentralizacije upravne enote po načelu dekoncentracije.

sprejemajo na seji z večino glasov (morajo biti neparitetno sestavljeni) in se za tako sprejete akte šteje, da so jih sprejeli kolegijski organi.

2.Glede na obseg in stopnjo

-Samostojni upravni organi so tisti, ki so pod neposrednim nadzorstvom predstavniškega telesa in vlade.Upravni organi v sestavi pa se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev z delovnega področja tega organa in ki zahtevajo posebno organizirano službo in določeno stopnjo samostojnosti pri opravljanju teh zadev.V sestavi samostojnih upravnih organov so lahko upravni organi in upravne organizacije. Nadzor nad delom upravnega organa oz. upravnih organizacij v sestavi samostojnega upravnega organa izvaja samostojni upravni organ.

3.Glede na vsebino dela in funkcij, ki jih pretežno opravljajo ločimo upravne organe pri katerih je poudarek na opravljanju klasičnih oblastnih funkcij se imenujejo ČISTI UPRAVNI ORGANI in ti pri katerih prevladujejo strokovne naloge in z njimi povezane upravne zadeve, ki praviloma zahtevajo uporabo posebnih strokovnih in znanstvenih metod dela.
IZPITNA VPRAŠANJA PRI PREDMETU UVOD V JAVNO UPRAVO

• 
         Opredeli pojme:
  upravljanje,
  organizacija,
  uprava,
  javna uprava,
  javno upravljanje,
  javne zadeve,
  država,
  državna uprava,
  birokracija,
  birokratizacija,
  decentralizacija,
  lokalna skupnost,
  lokalna samouprava,
  lokalne javne zadeve,
  načelo subsidiarnosti,
  dekoncentracija
  
• 
         Načelo enotnosti oblasti
  
• 
         Načelo delitve oblasti
  
• 
         Opiši ljudsko pojmovanje uprave
  
• 
         Veda o policiji (kameralistika)
  
• 
         Znanstveni management (taylorizem)
  
• 
         Fayolova opredelitev uprave in njen pomen
  
• 
         Vloga Maksa Webra v upravnih znanostih
  
• 
         Sistemska teorija o upravljanju
  
• 
         Kibernetika in javna uprava
  
• 
         Opiši parlamentarni sistem
  
• 
         Katere so značilnosti predsedniškega sistema?
  
• 
         Opiši značilnosti skupščinskega sistema!
  
• 
         Katere so skupne značilnosti in razlike med državnimi ureditvami?
  
• 
         Katere so funkcije državne uprave?
  
• 
         Kaj je značilno za psihološke smeri proučevanja javne uprave?
  
• 
         Kaj je značilno za sociološke smeri proučevanja uprave?
  
• 
         Kaj je značilno za novotehnične smeri proučevanja uprave?
  

       Kaj obsega reforma javne uprave v RS?