Uvod V javno upravo

POLITIČNI SISTEMI

Je širši od pojma države in od pojma oblasti in označuje odnos med državo in družbo.

DRŽAVNA OBLAST

PARLAMENT

POLITIČNE STRANKE

VOLITVE

JAVNO MNENJE

DRUŽBA

Politični sistem je medsebojno povezan in dovolj skladen zbir družbenih odnosov norm in ustanov, ki oblikujejo javno oblast in položaj v družbi.V okvir političnega sistema sodijo:

1.vsi organi politične oblasti

2.institucije in odnosi preko katerih uresničujejo družbene skupine in sloji svoj vpliv na oblast ( pol. stranke , lobiji )

3.način oblikovanja politične oblasti

4.razni drugi kanali vpliva na oblast
Če obstajajo odprti kanali vplivanja družbe na politično oblast govorimo o demokratičnem sistemu.Če pa teh kanalov ni ali pa so zaprti pa govorimo o nedemokratičnem sistemu.

Za demokratične politične sisteme so značilne svobodne volitve, politična konkurenca, pluralizem, opzicija, nadzor državne oblasti, svoboda združevanja, svoboda tiska.Za nedmokratični politični sistem pa je značilna centralizirana neomejena in nekontrolirana-totalna oblast.Razlika med sistemoma je v tem, da prvi posega na političnem področju,drugi pa poskuša obvladati celotno družbeno in kulturno življenje skupnosti-avtokrati.Vladavina onemogoča sodelovanje pri odločanju, ne skrbijo za pravice posameznika in ne dopuščajo nadzora.

Oblike avtokratične vladavine so:

-avtokratična monarhija (S.Arabija)

-osebna vladavina (Afrika) ni nasledstva

-dominatna stranka, ki se na oblasti (Egipt) ohranja s kontrolo medijev-zloraba volitev

-vladavina verskih voditeljev (Iran) in

-vojaška diktaktura

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI TOTALITARIZMA SO:
1.obstaja uradna ideologija , ki zajema vse vidike človekovega obstoja

2.obstaja ena množična stranka, ki je hirarhično ustrojena na njenem čelu pa je vodja

3.tajna policija

4.vse obsežni nadzor nad množičnimi mediji

5.strankarski monopol nad oboroženo silo

6.centralizirano upravljanje in nadzor celotnega gospodarstva

7.obljuba varnosti za katero so ljudje pripravljeni žrtvovati velik del svobode

Nasprotje od totalitarizma pa je sistem, ki jo imenujemo LIBERARNA DEMOKRACIJA.

ZNAČILNOSTI LIBERALNE DEMOKRACIJE:

1. 
   stvarna oblast je v rokah izvoljenih uradnikov
   
2. 
   izvršilna oblast je ustavno omejena in odgovorna drugim institucijam
   
3. 
   nesigurnost volilnih rezultatov, možnost opozicijskega glasovanje, spremembe stranke na oblasti
   
4. 
   kulturne, etične, verske in druge manjšine lahko izražajo svoje interese v političnem procesu in uporabljajo svoj jezik in kulturo
   
5. 
   izven strank in volitev imajo državljani različne kanale in sredstva za izražanje svojih interesov
   
6. 
   obstojajo alternativni viri informiranja-neodvisni mediji do katerih imajo državljanji dostop
   
7. 
   posamezniki imajo svobodo prepričanja, mnenja, razprave, peticij, govora združevanja in demonstracij
   
8. 
   državljani so enaki pred zakonom , kar predstavlja neodvisno sodstvo
   
9. 
   vladavina prava varuje državljanje pred nasiljem in neupravičenim posegom v njihovo osebno življenje.
   

DELITEV OBLASTI



HORIZONTALNA VERTIKALNA

ZAKONODAJNA, IZVRŠILNA, SODNA

1.PARLAMENTARNI SISTEM 1.FEDERALNA UREDTEV

2.PREDSEDNIŠKI SISTEM 2.UNITARNA UREDITEV

3.POLPREDSEDNIŠKI SISTEM

4.SKUPŠČINSKI SISTEM

1.Parlamentarni sistem:zakonodajna oblast pripada parlament.Obstaja določena povezanost izvršne in zakonodajne oblasti.Vlada je odvisna od zaupanja parlamenta. Ta sodeluje pri oblikovanju vlade.V parlamentarnem sistemu imamo 2 (dve) veji:

-predsednika države in

-vlado
2.Predsedniški sistem:stroga delitev oblasti, še bolj stroga je ločitev zakonodajne in izvršilne oblasti.Predsednik države lahko vpliva na delo parlamenta z vetomprepovedujem ali zavračam neušečni sklep ali zakonodajo.Predsednik države je hkrati predsednik vlade.Predsednika se voli neposredno.
3.Podpredsedniški sistem: je izum Francije.Zanj je značilno

-šef države se voli neposredno

-šef države deli izvršno oblast s predsednikom vlade

-predsednik je neodvisen v odnosu do parlamenta vendar pa mu ni dopuščeno, da bi vladal sam oz. neposredno, njegove direktive mora sprejeti in uskladiti vlada.

-vlada je neodvisna od predsednika v tiati meri ali stopnji kot je neodvisna od parlamenta

-takšna struktura oblasti omogoča različna ravnotežja

4.Skupščinski sistem:se imenuje tudi Konventni sistem pomeni shod, sestanek.Izvira iz francoske revolucije, ko se je narodna skupšina imenovala KONVENTNA SKUPNOST.Tak sistem smo imeli v socializmu.Ta sistem ima Švica.Tukaj ger bolj za enotnost kot delirev oblasti.V konventem sistemu so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodaje in izvršne oblasti.Sodno pa je izločena, čeprav je pod močno kontrolo predstavniškega telesa.

Za nas je pomembna predsedniška vlada.V parlamentarnem sistemu imamo nasljednje oblike vlad.

1.Večinska vlada

2.Koalicijska vlada:če na volitvah nobena stranka ne dobi večine v parlamentu, potem lahko parlament večino tvori samo več strank ali koalicija.Treba je ustvariti koalicijo.Mandat dobi voditelj stranke realitvne večine

3.Tehnične vlade:šef države poskusi z oblikovanjem nestrankarske oz. nepolitične vlade.V 19.st. je bil za tako vlado izraz URADNIŠKA VLADA.Kasneje pa TEHNOKRATSKA VLADA, danes pa TEHNIČNA VLADA.

4.Manjšinska vlada se oblikuje z večino opredeljenih glasov, torej navzočih poslancev, pri čemer vzdržani glasovi ne štejejo.Imamo jo v Sloveniji.

POLITOLOŠKA DELITEV

LIJPHART



VEČINSKE (Dvosrtankarske) KONSEZUALNE (Večstrankarske)

VB ŠVICA
Razlike pa so nasljednje:

1.Koncentracija izvršne oblasti v večinskem sistemu, nasproti delitve izvršne oblasti v konsenzualnem sistemu

2.Prevlada izvršne oblasti v večinskem delu, nasproti izvršno zakonodajnem ravnotežju v konsenzualnem sistemu.Trajnejše vlade , ki se ne spreminjajo pogosto z vidika strankarske kulture so močnejši nasproti zakonodaji, kot pa manj trajne vlade.

3.Dvostrankarski nasproti večstrankarskem sistemu

4.Enodimenzionalni nasproti večdimenzionalnemu strankarskemu sistemu.V večinskem modelu se obe glavni stranki nerazlikujeti po programu.Razlikujeta se največkrat v družbeno-ekonomski politiki.Konsenzualni model pa predpostavlja velike razlike med glavnimi strankami po različnih dimenzijah (levo-desno), po religiozni dimenziji, po kulturno-etnični dimenziji, po urbano-ruralni dimenziji(urbano-mestni, ruralni-vaški), podpori režimu, po zunanji politiki

5.So večinske volitve nasproti nasproti sorazmernemu oz. proporcionalnemu sistemu, gre za problem sorazmerja in nesorazmerja volilnih rezultatov, to je razdelitev sedežev v parlamentu glede na število glasov doseženih na volitvah

6.Unitarna in centralizirana oblast nasproti federalni in decentralizirani oblasti

7.Enodomni sistem parlamenta nasproti močnemu dvodomnemu sistemu

8.Nepisana nasproti pisani ustavi, VB nima pisane ustave optimalna večinska ustava je nepisana, ker nepisana ustava ne vsiljuje nikakršnih formalnih omejitev parlamentarne oblasti oz. njeni večini.
FUNKCIJE POLITIČNEGA SISTEMA
D.EASTON OKOLJE

I POLITIČNA ZAHTEVA ODLOČITVE O

N POLITIČNI SISTEMI U UČINKI

P POLITIČNA PODPORA AKCIJE T

U P

T U

FEEDBACK T

OKOLJE

NOTRANJE OKOLJE

I SISTEMSKE FUNKCIJE O U

M SOCIALIZACIJA,REKRUTIRANJE,KOMUNIKACIJA U Č

P T I

U P N

T U K

PROCESNE FUNKCIJE T I

POLICY FUNK.

EKSTRAKCIJA

REGULACIJA

DISTRIBUCIJA

ARTIK.INT. AGREG.INT. OBLIK.POLIT. IZVRŠ.POLIT.

PARLAMENT FEEDBACK UPRAVA

Analiza političnega sistema vključuje:

-raziskovanje formalnih odločitev na eni strani in stvarne akcije na drugi strani

-analiza političnih sistemov pomeni vzporedno raziskovanje procesov oblikovanja in procesov izvrševanja politik

-analiza političnega sistema mora vključiti tudi neodločanje in nedelovanje

Elementi političnih sistemov pa so:

-imput, ki se pojavljajo v obliki političnih zahtev in politične podpore

-outputi, ki se pojavljajo v obliki odločitev in akcij
Prvo sistematske funkcije niso neposredno vključene v oblikovanje in izvrševanje politike vendar pa so bistvenega pomena za samo delovanje sistema.Določajo kdo bo bolj vpliven pri oblikovanju politik ali se bo sistem spremenil ali ne.V sistemske funkcije spadajo:

1. 
   politična socializacija:gre za oblikovanje političnih stališč vključuje družino, cerkev, šolo, mediji itd.
   
2. 
   politično rekrutiranje:to je izbira za vodilne funkcije
   
3. 
   politična komunikacija:pa je tok informacij skozi družbo in različne strukture, ki sestavljajo politični sistem.
   

Druge procesne funkcije pa so nujne za oblikovanje in izvrševanje politik v vsakem političnem sistemu.

Faze političnega sistema so:

1. 
   artikulacija interesov: izražanje svojih interesov
   
2. 
   agregacija interesov:to je povezovanje interesov v politične sisteme
   
3. 
   oblikovanje politik: to je izbira ene od alternativ
   
4. 
   izvrševanje politik:to je inplementacije politik
   

Tretji so pa POLICY FUNKCIJE.Pa pomeni politiko na posameznih področjih.Policy funkcije so implementacija političnega procesa oz. outputa in zadevajo na družbo, gospodarstvo, kulturo ipd.

Policy funkcije so sestavljenje iz:

1. 
   ekstrakcija-obdavčitev
   
2. 
   regulacija vedenja-postavljanje pravic
   
3. 
   distribucija-razdelitev koristi, storitev na različne skupine v družbi