Zaprti pnevmotoraks. Odprti pnevmotoraks

KINOLOG

 -  november | 2012 · 29

Pnevmotoraks

Primer iz prakse

N

ormalno  dihanje  omogoča 

drugim tudi neprodušno zaprt 

prostor med pljuči in prsno steno (t.i. 

plevralni  prostor).  Zaradi  delovanja 

dihalnih mišic (mišice prsne stene in 

trebušne  prepone),  se  volumen  pr-

sne votline spreminja, s tem pa tudi 

tlak  v  njej.  Razlika  v  tlaku  povzroči 

širjenje oziroma krčenje pljuč pri vdi-

hu oziroma izdihu in s tem omogoči 

izmenjavo plinov v pljučnih alveolah. 

V  primeru  poškodbe  stene  prsnega 

koša ali poškodb pljuč, pride do vdo-

ra  zraka  v  plevralni  prostor,  kar  ime-

nujemo  pnevmotoraks.  Posledica  je 

izenačevanje  atmosferskega pritiska 

in pritiska v plevralnem prostoru. To  

povzroči nezmožnost širjenja in krče-

nja pljuč, torej hudo, življensko nevar-

no  dihalno stisko.

Pnevmotoraks je pri psih najbolj po-

gosto travmatske narave. Pojavi se za-

radi tope travme (udarca) ali vbodne 

rane  in  posledično  poškodbe  prsne 

stene in/ali pljučnega tkiva. Glede na 

mesto poškodbe in potek  ločimo več 

vrst pneumotoraksa: 

1. V primeru, da na prsni koš delu-

je sila ob istočasno zaprtem glo-

tisu (goltancu), lahko pride do 

pokanja pljučnega tkiva.  Temu 

rečemo zaprti pnevmotoraks.

2. Odprti pnevmotoraks se 

pojavlja redkeje, največkrat pri 

strelnih in vbodnih ranah ter 

zlomu reber.

3. Nekatere penetrirajoče po-

škodbe imenujemo »ventilne«, 

zaradi kontinuiranega nabiranja 

zraka v plevralnemu prostoru 

pri vsakokratnem inspiriju 

(vdihu) živali. 

4. Pnevmomediastinum (pri-

sotnost zraka v prostoru med  

med levo in desno polovico 

pljuč) se lahko pojavi skupaj s 

pnevmotoraksom, poškodbo 

sapnika, bronhov in požiralnika. 

Zrak lahko migrira v podkožje, 

kar opazimo kot napredujoče 

napihovanje v področju vratu, 

pod prsti lahko čutimo značilno 

pokanje zračnih mehurčkov.

5. Spontani pnevmotoraks se 

pojavlja pri predhodno na videz 

zdravih živalih, brez zgodovine 

poškodb in je lahko primarni 

(brez vidne patologije pljučne-

ga parenhima) ali sekundarni ( s 

znano  patologijo kot je pljučni-

ca, pljučni absces, novotvorba, 

okužba pljuč z zajedalci).

Travmatski  pnevmotoraks  je  najbolj 

pogost  pri  mladih  psih  zaradi  njiho-

ve  vihrave  narave  in  večje  možnosti 

poškodb.

Spontani  pnevmotoraks  se  največ-

krat  pojavi pri velikih globokoprsnih 

pasmah,  vendar  to  ni  pravilo.  Čisto-

krvni psi, predvsem sibirski haskiji, so 

bolj pogosto prizadeti kot mešanci. 

Praviloma gre pri vseh oblikah pneu-

motoraksa za akuten nastop kliničnih 

znakov.  Lastnik  lahko  opazi  močno 

oteženo  dihanje,  cianotične  (modri-

kaste)  sluznice,  značilno  držo  telesa 

z  razširjenimi  sprednjimi  nogami  in 

Slika 1: Slikanje na boku. Glava je levo, trebušna prepona desno. Rdeče puščice nam 

kažejo na odmik srca od prsnice zaradi nabiranja zraka v plevralnem prostoru. Zele-

na puščica nam kaže na nabiranje zraka v zadnjem hrbtnem delu pljuč in odmikanje 

pljuč od trebušne prepone. Vidna je poškodba zadnjega dela pljuč kot belkasto po-

dročje za srcem. Rumene puščice nam kažejo na nabiranje zraka v sprednjem delu 

pljuč. Pljuča so odmaknjena od prsnice. Vidna je poškodba sprednjega dela pljuč kot 

svetlo področje pred srcem.

hitro  slabšanje  stanja.  Opisani  znaki 

zahtevajo hitro ukrepanje veterinarja, 

ki ima na voljo ustrezno diagnostično 

opremo (RTG, ultrazvok , laboratorij) 

in lahko izvaja kirurške posege.

Predstavitev primera

V  času  dežurstva  na  petkov  večer 

smo  na  kliniki  sprejeli  psičko  Bibo, 

pasme pritlikavi pinč, staro 5 let. Po 

besedah lastnika je psa pol ure pred 

prihodom  zbil  avto.  Ob  prihodu  je 

bila  pacientka  živahna  in  odzivna, 

vendar je kašljala.

Klinični pregled in rentgen

Iz  nosu  pacientke  se  je  pri  kihanju 

razpršila neznatna količina krvi. Koža 

nosu je bila videti rahlo posneta. Ne-

vrološki pregled je bil brez posebno-

sti. Dihanje je bilo pohitreno in plitvo. 

Pri  avskultaciji  pljuč  je  bilo  slišati 

hropce  (zaradi  krvavitev  poškodova-

nega pljučnega tkiva), bolj intenzivno 

v sprednjem področju prsnega koša. 

Hrbtno so bil dihalni toni slabo slišni. 

Temperatura je bila v mejah normal-

nega.  Vidne  sluznice  so  bile  rahlo 

blede zaradi šoka. Bitje srca je bilo pri 

30 · 

KINOLOG

 -  november | 2012

avskultaciji  slabo  slišno  na  desni  in 

boljše slišno na levi strani (v tem pri-

meru lahko posumimo, da se zrak ali 

tekočina nabira v plevralnem prosto-

ru in deluje kot izolator zvoka oz. srce 

odmika od prsne stene). Ultrazvočna 

preiskava  abdomna  je  bila  brez  po-

sebnosti  (pomembno  je  kontrolirati 

trebušno  votlino  zaradi  možnih  po-

škodb  organov  v  trebušni  votlini  in 

posledičnega pojava krvavitev).

-

gosteje  izvaja  na  boku  in  prsno.  Pri 

tem  smo  previdni,  da  dodatno  ne 

kompromitiramo pacientovega diha-

nja in mu po potrebi  sproti dovajamo 

kisik.

nega  videza  pljuč  na  rentgenskem 

posnetku).

Pacientka  je  dobila  protibolečinsko, 

antibiotsko terapijo (zaradi poškodb 

pljučnega  tkiva  in  večje  možnosti 

napada bakterij), infuzijo (zaradi šoka 

in  krvavitev)  in  100%  kisik  po  nosni 

sondi (pljučno tkivo je poškodovano 

in  ne  dobiva  zadostne  količine  kisi-

ka, zato je nujno dovajati 100% kisik). 

Vstavili  smo  tudi  torakalni  dren,  pre-

ko katerega smo  črpali  odvečni zrak 

in kri iz plevralne votline.

Naslednje jutro je bilo Bibino stanje 

brez  vidnega  izboljšanja.  Po  ponovi-

tvi  rentgenskega  slikanja  smo  videli, 

da se zrak še zmeraj nabira v prsnem 

košu.  Pri  pregledu  drena  smo  ugo-

tovili, da je zamašen in smo zato na 

novo  vstavili  debelejši  dren.  Pacient-

ko smo obdržali na opazovanju in ji 

po nosni sondi dovajali kisik.

Ponovili  smo  tudi  antibiotik  in  proti-

bolečinska  zdravila,  infuzijo  in  zdra-

vila za širjenje dihalnih poti in olajša-

nje dihanja. Pri izčrpavanju zraka ob 

10.30 smo izčrpali 100 cm³ zraka in ob 

15.00 še 60 cm³. Ob 20.00 smo ugoto-

vili, da se zrak ne nabira več, Biba je 

bila stabilna in poslali smo jo domov, 

v manj stresno domače okolje.

Občasno  lahko  pride  do  nepreho-

dnosti  torakalnega  drena.  Takrat  je 

potrebno  preveriti  ali  je  dren  zama-

-

pognjen,  preozek  ali  enostavno  ni 

več  tekočine  in  zraka  med  pljuči  in 

prsno steno (v plevralnem prostoru).

V  primeru,  da  je  zamašen  torakalni 

dren, ga lahko preperemo s toplo ste-

Torakalni dren je po opravljeni nalogi 

potrebno  čim  prej  odstraniti,  da  se 

izognemo  nepotrebnemu  draženju 

in  kontinuiranemu  izcejanju  tekoči-

ne.  Preden  odstranimo  dren  mora-

mo preveriti ali se v izčrpani tekočini 

nahajajo bakterije, slikati prsni koš in 

preveriti splošno počutje pacienta. 

V nedeljo pri kontrolnemu pregledu 

smo dobili še 30 cm³ zraka. Ponovili 

smo  antibiotik  in  protibolečinska 

zdravila.

Slika 2: Slikanje na prsnem košu. Glava 

je zgoraj, trebušna prepona spodaj. 

Rdeče puščice kažejo na nabiranje zra-

ka med pljuči in prsnim košem ( v ple-

vralnem prostoru). Srce je odmaknjeno 

v levo stran in zato ga pri avskultaciji 

slabo slišimo na desni strani.

Slika 3: Slika prsnega koša po vsta-

vljanju drenaže in izčrpavanju zraka iz 

plevralnega prostora.

Slika 5: Slika prsnega koša pri kontrol-

nem pregledu na koncu zdravljenja.

Slika 4: Slikanje po vstavljanju drenaže 

in izčrpavanju zraka iz plevralne votline.

Slika 6: Slikanje pri kontrolnem pregle-

du pred na koncu zdravljenja.

V ponedeljek je bilo pacientkino sta-

nje  brez  posebnosti.  Dihanje  je  bilo 

normalno. Pri punkciji smo odstranili 

še 10 cm³ zraka. Rentgenski posnetek 

je kazal na izboljšanje. Ponovili smo 

antibiotik in protibolečinska zdravila.

V  torek  smo  ugotovili,  da  se  zrak  v 

prsnem  košu  ne  nabira  več,  odstra-

nili smo dren, dali še protibolečinsko 

terapijo  in  antibiotike  ter  pacientko 

napotili  domov  na  opazovanje.  Po 

koncu  terapije  so  nas  obvestilio,  da 

se Biba počuti dobro.

Na  rentgenskem  posnetku  so  kav-

dalni (zadnji) deli  pljuč  videti skrčeni 

in odmaknjeni od trebušne prepone. 

Srce in sprednji del pljuč sta dvignje-

na  od  prsnice.  Rentgenološki  izvidi 

potrjujejo  diagnozo  pneumotoraksa. 

Videti  je  tudi,  da  so  prisotne  krva-

vitve  v  pljučno  tkivo  (kar  sklepamo 

na podlagi hropcev, ki jih slišimo pri 

avskultaciji prsnega koša in zameglje-