Januar 2014, 5/76. letnik cena V redni prodaji 5,00 eur



Yüklə 0,52 Mb.
Pdf görüntüsü
səhifə4/4
tarix28.04.2017
ölçüsü0,52 Mb.
1   2   3   4

Otroštvo in mladost

2.  septembra  leta  2013  je  minilo  natanko 

sto  let,  ko  se  je  majhnemu  kmetu  Janezu 

Repanšku  in  Mariji,  rojeni  Snoj,  na  Šutni 

v  Kamniku  rodil  sin  Viktor.  Skromne  raz-

mere niso dopuščale, da bi po končani ljud-

ski šoli odšel na gimnazijo v Ljubljano. Po 

dveh  letih  čakanja  je  mama  dosegla,  da  je 

odšel  v  Ljubljano.  Na  dan,  ko  je  maturiral 

(1933),  mu  je  umrla  dobra  mama.  Smrt  ga 

je  zelo  potrla,  zato  se  je  odločil  za  služe-

nje vojaškega roka. Po končani vojaščini se 

je odločil za študij na Kmetijsko–gozdarski 

fakulteti v Zagrebu. Takrat takega študija v 

Ljubljani ni bilo. Bil je čas najhujše gospo-

darske krize. V zelo skromnih razmerah je 

v rekordnem času končal študij, saj je istega 

dne končal predavanja in diplomiral (1938).



Mladi agronom

Banska  uprava  v  Ljubljani  je  Viktorja  Re-

panška poslala na novoustanovljeno kmetij-

sko šolo v Poljče. Kasneje je postal referent 

za kmetijsko-gospodinjsko šolstvo. 

Na slovenskem podeželju je takrat bivalo 82 

odstotkov prebivalstva, od kmetijstva je ži-

velo 62 odstotkov prebivalstva. Slovenija je 

bila v jugoslovanskih razmerah agrarno pa-

sivno območje. Pestile so nas slabe naravne 

danosti  in  zaradi  tedanjega  dednega  prava 

razdrobljena kmetijska posest. Imeli pa smo 

dobro  organizirano  kmetijsko  šolstvo  (pet 

banskih  kmetijskih  šol,  osem  zasebnih  in 

dve banski kmetijsko-gospodinjski šoli, na-

menjeni  ženski  populaciji).  Na  tem  podro-

čju je strokovno deloval Viktor Repanšek. V 

tem  času  si  je  osnoval  družino,  toda  že  1. 

februarja  leta  1941  je  bil  kot  rezervni  pe-

hotni poročnik mobiliziran v jugoslovansko 

kraljevo vojsko. Po kapitulaciji je prišel naj-

prej v nemško in nato še v italijansko vojno 

ujetništvo. Od tam se je po kapitulaciji Ita-

lije konec novembra leta 1943 vrnil domov.

Viktor Repanšek - 

oče prvih slovenskih sort krompirja



Danijel Bezek

Viktor Repanšek v zrelih letih po upokojitvi.

Foto: arhiv Pavle Gregorič.

proteus januar 2014.indd   224

3/16/14   8:03 PM


225

Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja • 

Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji



Vzgoja novih sort krompirja 

Po drugi svetovni vojni je postal republiški 

kmetijski minister Jože Levstik. Bil je prav-

nik  (1931)  in  agronom  (1935).  V  tujino  je 

pošiljal  na  specializacijo  mlade  strokovnja-

ke. Viktor Repanšek je bil poslan na speci-

alizacijo  iz  selekcije  in  pridelave  krompirja 

v  Havličkov  Brod  na  Češko.  Po  vrnitvi  je 

na Kmetijsko znanstvenem zavodu (predho-

dniku Kmetijskega inštituta Slovenije) začel 

priprave  za  žlahtnjenje  krompirja.  Slovenci 

takrat nismo imeli svojih sort krompirja, tu-

je sorte so se pa med vojno izgubile, pa tudi 

niso bile prilagojene našim razmeram in so 

hitro oslabele.

Delo  je  steklo  na  posestvu  Češenik  pri 

Domžalah. V dveh letih je bilo zbrano pri-

bližno 250 sort krompirja iz držav pridelo-

valk. Sliši se prav nenavadno, kako je zbira-

nje potekalo. Iz Združenih držav Amerike 

je nekaj ameriških sort prinesel agronom dr. 

Franjo  Janežič,  iz  Rusije  pa  matematik  dr. 

Alojzij Vadnal.

Leta  1949  je  majhna  ekipa  pod  vodstvom 

Viktorja  Repanška  začela  z  medsortnim 

križanjem.  Cilj  je  bil  vzgojiti  sorte,  ki  bo-

do prilagojene našim razmeram in zahtevam 

pridelovalcev  ter  po  pridelani  količini  pri-

merljive ali boljše od tujih sort. Z medsor-

tnim križanjem so želeli doseči zlasti večjo 

odpornost proti krompirjevi plesni in viru-

snim boleznim. 

Odbrali so 17 materinjih in 15 očetnih sort 

oziroma  selekcijskih  hibridov.  S  križanjem 

so opravili 93 kombinacij. Uspešnih je bilo 

23 kombinacij. Iz dnevnika razberemo, da je 

bilo  naslednje  leto  posejanih  5.896  semen, 

kasneje  prepikiranih  2.088  rastlinic  in  ju-

nija so na polje presadili 579 sadik. Iz 157 

na  polje  posajenih  rastlin  je  bilo  vzgojenih 

prvih sedem slovenskih sort, ki so leta 1962 

dobila  svoja  imena:  Igor,  Jubilej,  Karmin, 

Viktorija, Dobrin, Matjaž in Vesna. Posebej 

zanimiva  je  Vesna,  katere  oče  ni  bil  znan. 

Mama je bila češka figna, cvetni prah pa je 

bil mešanica katahdina, menomineeja, vora-

na in ameriškega križanca X 927-3. 

Leta  1962  je  bila  priznana  kot  sorta  tudi 

Cvetnik, ki pa je bil vzgojen iz klonske iz-

bire ameriškega križanca z oznako X 927-3. 

V  dnevniku  zasledimo,  da  so  že  leta  1948 

posadili 120 gomoljev tega križanca. Posa-

dili so jih v deset vrst. Izbrana je bila tista 

vrsta, ki je imela najlepše in najbolj izenače-



Viktor Repanšek (desno 

zadaj) z bratoma in 

sestro ob oËetovi 

devetdesetletnici leta 

1957.

Foto: arhiv Janeza 

Stepančiča.

proteus januar 2014.indd   225

3/16/14   8:03 PM


226 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji

 •

 

Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja

ne grmičke. Sledili sta večletno sajenje klo-

nov in njihova selekcija.

Danes  se  od  prvih  osmih  sort  sadi  le  še 

Cvetnik.


Vzgajanje  novih  sort  krompirja  se  je  na-

daljevalo.  Leta  1973  sta  bili  priznani  sorti 

Maja (Avenir X Igor) in Jana (Bea X Frue-

mehle). V letu 1979 sta bili potrjeni še dve 

sorti, in sicer Jaka (Oberarnbacher X Meise) 

in Meta (Avenir X Dobrin). Od teh sort se 

danes sadi le še Jana.

Slovenski  pregovor  pravi,  da  ima  neumen 

kmet  najbolj  debel  krompir.  To  ni  res. 

Vzgojiti zdravi in količinsko primerni krom-

pir je trdo delo. Kot smo videli, v povprečju 

od prvih križanj do potrditve sorte preteče 

od deset do petnajst let.

V  sedemdesetih  in  osemdesetih  letih  prej-

šnjega stoletja je bil Igor vodilna sorta. Ko-

nec  osemdesetih  let  se  je  razširila  različica 

virusa Y (PVYNTN), verjetno iz Madžar-

ske, in virus je iz pridelave izločil slovenske 

sorte krompirja.

Levo: 

Viktor Repanšek 

kot študent v 

Zagrebu. 

Foto: arhiv 

Janeza Repanška  

in Mojce Stepančič.

Desno: 

Risba Viktorja 

Repanška, ki jo je 

v nemškem vojnem 

ujetništvu narisal 

Slavko Pengov.

Foto: arhiv Mojce 

Stepančič.

Spodaj: 

Viktor 

Repanšek z družino.

Foto: arhiv Janeza 

Repanška in Mojce 

Stepančič.

proteus januar 2014.indd   226

3/16/14   8:03 PM


227

Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja • 

Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji



V  celoti  gledano  je  Viktor  Repanšek  vzgojil 

enajst  sort  krompirja  in  eno  odbral  iz  ameri-

škega križanca.

Drugo strokovno delo

Poleg vzgoje novih sort krompirja je Viktor 

Repanšek slovenske kmete tudi s članki, ra-

dijskimi oddajami, knjigami in filmom učil, 

kako pridelati kakovosten krompir. Uredil je 

več kot 70 knjig. Bil je član številnih zdru-

ženj doma in v tujini. Sklad Borisa Kidriča 

ga  je  nagradil  za  iznajdbe  in  izpopolnitve 

(1965), predsedstvo države ga je odlikovalo 

z  redom  dela  z  zlatim  vencem  (1968),  ka-

sneje še z redom republike z bronastim ven-

cem (1974), Biotehnična fakulteta Univerze 

v Ljubljani pa mu je podelila Jesenkovo pri-

znanje (1998).

Leta 2003 je postal častni občan občine Ka-

mnik.


Kamniški župan Marjan ©arec in 

predsednik KS Kamnik - center Emil 

GrzinËiË odkrivata spominsko plošËo 

Viktorju Repanšku (2. septembra leta 

2013). 

Foto: Danijel Bezek.

Sorta Igor, ena vodilnih sort krompirja 

v sedemdesetih in osemdesetih letih

prejšnjega stoletja. 

Foto: Danijel Bezek.

proteus januar 2014.indd   227

3/16/14   8:03 PM


228 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji

 •

 

Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih sort krompirja

Nove knjige

 •

 

Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu 



Prireditve ob stoletnici rojstva

Ob stoletnici njegovega rojstva je bila v ob-

činski  stavbi  pregledna  razstava  o  življenju 

in delu Viktorja Repanška. Kmetijski inšti-

tut je za razstavo iz genske banke prispeval 

vse  prve  slovenske  sorte  krompirja,  ki  jih 

je  vzgojil  Viktor  Repanšek.  Manjkala  je  le 

Viktorija.  Društvo  sv.  Jakoba  iz  Kamnika 

je  pripravilo  predavanje  o  Viktorju  Repan-

šku  -  očetu  prvih  sort  krompirja.  Preda-

vanje  sta  imela  profesor  Danijel  Bezek  in 

univ. dipl. ing. agronomije Tadej Sluga. Na 

dan obletnice je bila na rojstni hiši odkrita 

spominska plošča, ki mimoidočim pove, da 

je  bil  tam  rojen  Viktor  Repanšek,  zaslužni 

agronom in žlahtnitelj prvih slovenskih sort 

krompirja.

Literatura in viri:

Bezek, Danijel, 2004: 

Ob devetdesetletnici inženirja Viktorja 

Repanška. Kamniški zbornik, 319-322.

Bezek, Danijel, 1996: 

70 let skavtstva in gozdovništva v 

Kamniku. ZSKSS Kamnik, 18.

Bezek, Danijel, 2003:

 »astna obËana Niko Sadnikar in Viktor 

Repanšek. Kamniški obËan, 27. marca 2003.

Enciklopedija Slovenije, 10. knjiga, 1996:

 173.

Repanšek, Viktor, 1949:

 Gojimo krompir. Celje. 

Repanšek, Viktor, 1958: 

Krompir. Celje. 

Repanšek, Viktor, 1963:

 Prve domaËe sorte krompirja. 

Kmetijski inštitut Slovenije.

Sluga, Tadej, 2013: 

Viktor Repanšek žlahtnitelj prvih 

slovenskih sort krompirja. Rokopis, predavanje v Kamniku,  

30. avgusta leta 2013.

Magnetogram pogovora z g. Viktorjem Repanškom,  

27. decembra 1995

, arhiv Benjamin Bezek.

  

Danijel Bezek,

 rojen leta 1952, profesor svetnik. UËitelj na Osnovni šoli Frana Albrehta v 

Kamniku. Gospoda Viktorja Repanška je osebno poznal. O njem je napisal veË Ëlankov, 

zato ga je Krajevna skupnost Kamnik - center prosila, da bi ob stoletnici rojstva pripravil 

pregledno razstavo o življenju in delu Viktorja Repanška. Razstavo je pripravil skupaj 

z Benjaminom Bezkom, Ivanko UËakar, Janezom Repanškom in Vladimirjem PeËkom. 

Ob obletnici je imel z univ. dipl. ing. agronomije Tadejem Slugo predavanje o Viktorju 

Repanšku,  oËetu prvih slovenskih sort krompirja.

Ko so mi pokazali ta vodnik, sem na hitro, 

ne  da  bi  ga  natančneje  pogledal,  pomislil, 

da je to še eden izmed v zadnjem času kar 

številnih  iz  nemškega  jezikovnega  okolja 

prevedenih  priročnikov  za  spoznavanje  ra-

stlin in živali. So v splošnem čisto primerni, 

saj  izhajajo  iz  okolij,  kjer  nas  prekašajo  po 

naravoslovni  kulturi  in  kjer  je  poznavanje 

rastlin in živali sestavni del splošne izobraz-

be, ne pa zgolj izbirni predmet za navdušen-

ce.  Res  pa  je,  da  so  v  njih  večinoma  pred-

stavljene rastline in živali, ki so značilne za 

srednjo  Evropo  in  v  takih  vodnikih  nava-

dno  ne  najdemo  opisov  naših  posebnosti. 

V osnovi tudi ta vodnik ni drugačen, je pa 

izrazito prirejen za najmlajše in ko ga pre-

listaš,  opaziš,  da  sta  vsebina  in  oblika  zelo 

skrbno izbrani ter všečno in nazorno pona-

zorjeni.  Na  eni  strani  o  izbrani  rastlini  ali 

živali  najdeš  ob  njenem  opisu  in  bivališču 

še  marsikatero  posebnost,  zanimivost,  tudi 

opozorilo, kar je poučno ne samo za otroke, 

Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu 

proteus januar 2014.indd   228

3/16/14   8:03 PM


229

Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu  • 

 Nove knjige

ampak  tudi  za  odrasle.  V 

uvodnem  poglavju  avtorji 

predstavijo  zasnovo  knjige 

in  mlademu  bralcu  dajejo 

navodila, da se bo v nada-

ljevanju lažje znašel. Pove-

do  mu,  kako  naj  razlikuje 

drevesa,  grme  in  cvetlice, 

predstavijo  glavne  živalske 

skupine  in  med  življenj-

skimi  prostori  še  posebej 

obalo  in  morje  (ker  je  to 

za  večino  otrok  manj  zna-

no okolje, ki ga spoznavajo 

le na počitnicah). Živali in 

rastline so predstavljene po 

naslednjih življenjskih pro-

storih:  mesto  in  vas  (torej 

urbano  okolje),  travnik  in 

polje,  gozd,  celinske  vode 

ter  obala  in  morje.  Izbor 

rastlin  (najbrž  tudi  živali) 

v  posameznih  okoljih  je 

ponekod  nekoliko  nenava-

den.  Med  rastlinami  mesta  in  vasi  so  tako 

na  primer  predstavljeni  tudi  navadni  mali 

zvonček, lipa, lipovec, rumeni dren (pokoj-

ni  prof.  Wraber  me  je  nekoč  naučil,  da  je 

pravilneje  samo  dren,  Cornus  mas,  sorodni 

rdeči  dren,  Cornus  sanguinea,  pa  je  svib), 

mokovec, jerebika, navadni macesen in tisa, 

torej v glavnem gozdne vrste, ki jih na vasi 

in v mestu vidimo na vrtovih, v parkih ter 

ponekod v mejicah. Med rastlinami v gozdu 

pa  najdemo  rdeči  naprstec,  ki  ga  v  Slove-

niji  poznamo  le  kot  gojeno  rastlino.  Med 

rastlinami,  ki  rastejo  ob  celinskih  vodah, 

je predstavljen tudi orjaški dežen, ki je do-

ma na Kavkazu in ki se je v srednji Evropi 

očitno že razširil iz vrtov, v Sloveniji pa je 

za  zdaj  na  srečo  še  malo  možnosti,  da  bi 

ga  videli  v  naravnem  okolju.  Vodnik  kljub 

vsemu  ni  zgolj  prevod  nemškega  izvirnika, 

temveč  tudi  njegova  priredba,  kar  mu  daje 

dodano vrednost. Čeprav prevajalka, biolo-

ginja in botaničarka Špela Novak, na izbor 

vrst ni vplivala (in je torej v njem ohranila 

tudi rdeči naprstec in orja-

ški dežen, namesto njiju bi 

za  slovenske  bralce  lahko 

predstavili kak drug, v na-

šemu  okolju  domač  napr-

stec in dežen), je v besedi-

lu  opozorila,  da  sta  to  pri 

nas  neobičajni  vrsti.  Tudi 

pri vseh drugih rastlinskih 

in živalskih vrstah omenja, 

kako  je  z  njihovo  razširje-

nostjo v Sloveniji. Na kon-

cu  knjige  je  tudi  seznam 

dodatne literature, s katero 

si  je  pomagala  pri  prired-

bi izvirnika. Morda bi bila 

že v uvodu knjige koristna 

kratka  pojasnila  za  slo-

venskega  bralca  in  razlaga 

izhodišč  za  priredbo.  Tam 

bi na primer lahko tudi iz-

vedeli,  po  katerih  virih  so 

zapisana  slovenska  imena 

rastlin  in  živali.  V  knji-

gi  so  se  namreč  povsem  izognili  latinskih 

imen, kar je razumljivo, saj mladega bralca 

z njimi res ne smemo obremenjevati. Vsaj v 

oklepaju,  četudi  z  majhnimi  črkami,  pa  bi 

bila po moje vseeno koristna. Večina pred-

stavljenih rastlin je nedvomno prepoznavnih 

kot vrste in njihova slovenska imena očitno 

sledijo  zadnji  izdaji  Male  flore  Slovenije  iz 

leta  2007.  Opazil  sem  dve  izjemi:  pljučnik 

(ki  jih  je  pri  nas  seveda  več  vrst,  narisan 

je  najbrž  navadni,  Pulmonaria  officinalis

in  vijolica  (narisana  je  najbrž  dišeča,  Viola 

odorata, v besedilu je omenjena tudi gozdna 

vijolica).  Avtorji  izhajajo  iz  prepričanja,  da 

sta  rodova  vijolic  in  pljučnikov  prezahtev-

na za otroke, da bi ju prepoznali kot vrste, 

kar najbrž drži, v izboru pa ju zaradi njune 

pogostnosti niso želeli izpustiti. Sicer je za-

ložba poleg izbora mlade, a nedvomno pri-

merne  in  poznavalske  prevajalke  poskrbela 

tudi za strokovni pregled prevoda, ki ga je 

opravil veteran, izvrstni zoolog in ornitolog 

Janez Gregori, kar tudi daje slovenski izda-

Prevod in priredba nemškega 

naravoslovnega vodnika za otroke (avtorji 

Anita van Saan, Holger Haag in Ursula 

Stichmann-Marny). Založba Narava, Kranj, 

2013, 256 strani.

proteus januar 2014.indd   229

3/16/14   8:03 PM


230 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Nove knjige

 •

 

Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu 

PoËastitve

 •

 

Trg Ivana Regna v Gorenji vasi

ji  nemškega  izvirnika  ustrezno  verodostoj-

nost.  Knjigo  nedvomno  lahko  priporočim 

bralcem,  še  posebej  kot  pomožni  učbenik 

za  osnovnošolce  višjih  razredov  in  dijake 

srednjih  šol.  Nekoliko  vem,  da  imajo  tako 

eni kot drugi med svojimi obveznostmi tu-

di pripravo herbarija, in vem tudi, da imajo 

nekateri (in enako njihovi starši) s tem ne-

malo težav. Tudi sam sem se od v tej knjigi  

predstavljenih  rastlin  in  živali  precej  »nau-

čil«, saj sem že davno zapustil šolske klopi 

(marsikatero od v knjigi predstavljenih živali 

pa še zdaj v naravi težko prepoznam). Torej 

ni  nobena  sramota,  če  bomo  po  tej  knjigi 

posegali (in se iz nje učili) tudi odrasli. 

Igor Dakskobler

Lansko  poletje,  25.  junija  leta  2013,  so  v 

Gorenji  vasi  svečano  poimenovali  osrednji 

trg po slovenskem znanstveniku, bioakusti-

ku Ivanu Regnu, ki je bil rojen 9. decembra 

leta  1868  v  Lajšah  pri  Gorenji  vasi  v  Po-

ljanski dolini. O njem in njegovih dosežkih 

smo v Proteusu lahko pogosto brali, od Gro-

šljevega  članka  v  prvem  letniku  leta  1934 

do zadnjega obširnega Aljančičevega v letu 

1996.  

Poimenovanja  cest  ali  trgov  po  uglednih 



slovenskih znanstvenikih niso ravno pogo-

stni  dogodki  in  zaslugo  za  to  lepo  dejanje 

ima  brez  dvoma  župan  občine  Gorenja  vas 

Trg Ivana Regna s spomenikom v Gorenji vasi. 

Foto: www.fotografiranje.si.

Trg Ivana Regna v Gorenji vasi

proteus januar 2014.indd   230

3/16/14   8:03 PM



231

Trg Ivana Regna v Gorenji vasi • 

PoËastitve



Komet in vesoljska sonda Rosetta • 

Naše nebo

- Poljane gospod Milan Čadež. Imenoval je 

odbor,  ki  ga  je  vodil  gospod  Valentin  Bo-

gataj in ki je poskrbel ne samo za ureditev 

trga,  postavitev  spomenika  in  za  program 

svečanosti,  temveč  tudi  za  manjšo  občasno 

razstavo  s  predavanjem  o  Regnu  kot  enem 

od začetnikov bioakustike v svetovnem me-

rilu 5. aprila leta 2013. Pred sto leti je Ivan 

Regen  objavil  svoj  znameniti  poskus  pri-

vabljanja  murnove  samičke  k  telefonu,  po 

katerem  se  je  oglašal  samček.  To  pa  je  bil 

le eden od njegovih elegantnih poskusov, s 

katerimi je Regen dokazal, da vsaj nekatere 

žuželke res slišijo zvok, ki se širi po zraku, 

in se nanj tudi odzivajo. Tega takrat mnogi 

znanstveniki niso verjeli. 

Odbor za poimenovanje trga po Ivanu Re-

gnu  je  povzročil  tudi  objavo  knjižice  o  dr. 

Ivanu Regnu s ponatisom omenjenega član-

ka Marka Aljančiča Sto let spoznanja o sluhu 



pri  žuželkah  (Proteus,  59,  2:  54-68).  V  tej 

publikaciji sem tudi sam prispeval sestavek 

o Regnovih raziskavah v luči sodobne bio-

akustike,  poleg  tega  je  knjižica  obogatena 

z  uvodnikom  župana  Čadeža,  informativ-

nimi  podatki  o  Ivanu  Regnu  in  angleškim 

sestavkom dr. Antona Gradiška, povzetega 

iz  revije  Jožef Stefan Institute News Bulletin 

(december 2012).  Knjižica  je  zelo  lepo  obli-

kovana in odlično ilustrirana.

Na  svečanosti  ob  poimenovanju  trga  na 

žalost  zaradi  potovanja  v  tujino  nisem  bil, 

lepo  urejeni  trg  pa  sem  si  ogledal  kasneje. 

Mislim, da je vredno, da se popotnik, ki ga 

zanima  naravoslovje  in  še  posebej  zvočno 

sporazumevanje živali, na poti skozi Gore-

njo vas tam ustavi in si ogleda trg s spome-

nikom temu slovenskemu znanstveniku.



Matija Gogala

O  tem,  kako  je  nastalo  Osončje  in  kakšne 

so  bile  razmere  ob  njegovem  nastanku,  se 

astronomi sprašujejo že vrsto let. Čeprav ve-

mo že veliko, danes še vedno ne znamo od-

govoriti na nekatera ključna vprašanja: kako 

in kje natanko nastanejo planeti, kako se je 

na  Zemlji  nabralo  toliko  vode,  kako  so  na 

Zemljo  prišle  preproste  organske  moleku-

le, potrebne za nastanek življenja? Odgovor 

na  vsa  ta  vprašanja  ni  možen  brez  védenja 

o materialni sestavi Osončja in razmerah, v 

katerih je nastalo. 

Ker  časovne  ure  ne  moremo  zavrteti  nazaj 

in  ker  so  ostali  planetarni  sistemi  preveč 

oddaljeni, da bi lahko z opazovanjem odgo-

vorili na ta vprašanja, so se morali astrono-

mi znajti in poiskati v našem osončju takšna 

telesa,  ki  so  se  od  njegovega  nastanka  čim 

manj  spremenila.  Danes  verjamemo,  da  so 

ta telesa kometi. 

Kometi  so  najbolj  prvobitna  telesa  našega 

osončja,  sestavljeni  so  iz  silikatnega  prahu 

in kamnin, pomešanih z ledom. Kratkope-

riodni  kometi,  taki,  ki  se  vračajo  v  bližino 

Sonca  v  razdobju  200  let,  izvirajo  iz  Kui-

perjevega pasu. To je pas nebesnih objektov, 

ki se nahajajo v orbitah, ki so od Sonca bolj 

oddaljene kot Neptun. Največja predstavni-

ka teh objektov sta pritlikava planeta Pluton 

in Erida. Dolgoperiodni kometi pa prihaja-

jo iz Ortovega oblaka, ki na razdaljah med 

Komet in vesoljska sonda Rosetta

Mirko Kokole

proteus januar 2014.indd   231

3/16/14   8:03 PM


232 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Naše nebo

 •

 

Komet in vesoljska sonda Rosetta

2.000  do  50.000  astronomskih  enot  in  več 

obdaja naše osončje. Ti kometi imajo peri-

ode, daljše od 200 let, marsikateri se Soncu 

približa  le  enkrat.  Večina  kometov  je  tako 

oddaljenih od Sonca, da je njegov vpliv na 

njih  neznaten,  in  so  dovolj  majhni,  da  so 

ostali nediferencirani in je snov v njih ostala 

od  njihovega  nastanka  nespremenjena.  Ta-

ko  predstavljajo  časovne  kapsule,  ki  v  sebi 

skrivajo podatke o nastanku našega osončja.

Da  bi  razkrili  vse  skrivnosti  kometov,  jih 

astronomi opazujejo z vsemi možnimi nači-

ni, tudi z vesoljskimi sondami, med kateri-

mi so najbolj znane Deep Impact (Globoki 

udarec),  Star  Dust  (Zvezdni  prah),  Giotto 

ter druge, ki so vsaka na svoj poseben način 

preučevale  komete.  Vendar  pa  nobena  od 

njih še ni od blizu uspešno opazovala celo-

tnega razvoja kometa na njegovi poti okoli 

Sonca.  Prav  to  bo  naredila  vesoljska  sonda 

Rosetta, ki so jo skoraj natanko pred dese-

timi  leti,  marca  leta  2004,  izstrelili  na  pot 

do  kometa  67P/Churyumov-Gerasimenko. 

Sondo  Rosetta  je  z  nekaj  pomoči  ameriške 

vesoljske agencije (NASA) zgradila Evrop-

ska  vesoljska  agencija  (ESA),  ki  z  njo  tudi 

upravlja.  Evropska  vesoljska  agencija  tudi 

prvič v svoji zgodovini popolnoma samostoj-

no skrbi za njeno celotno pot po Osončju.

Kometi  gredo  na  svoji  poti  okoli  Sonca 

skozi  več  stopenj,  od  popolnoma  neaktiv-

ne  faze,  kjer  so  le  popolnoma  zamrznjeni 

objekti,  do  zelo  aktivne  faze,  ko  se  pribli-

žujejo Soncu in se okoli njih razvije koma, 

neke vrste atmosfera, tako da dobijo njihovo 

nam najbolj znano lastnost, to sta dva repa. 

Enega sestavljajo prašni delci, vse do nekaj 

milimetrov  velikosti,  drugega  pa  ioni  pli-

nov. Kar je nam manj znano, je, da kometi 

razvijejo tudi zelo zapleteno ionosfero, ki jo 



Umetniška upodobitev sonde Rosseta. 

Credit: ESA - J. Huart.

proteus januar 2014.indd   232

3/16/14   8:03 PM


233

Komet in vesoljska sonda Rosetta • 

Naše nebo

za zdaj še slabo razumemo. Skoraj popolna 

neznanka pa je, kaj se dogaja na površju ko-

meta,  ko  je  v  bližini  Sonca.  Da  bi  razkrili 

to neznanko, je vesoljska sonda Rosetta se-

stavljena  iz  dveh  delov,  prvi  bo  kot  satelit 

obkrožal komet, drugi del z imenom Philae 

pa  bo  nežno  pristal  na  kometu  in  od  tam 

natančno opazoval, kakšna je sestava kome-

tove površine ter kaj se z njo dogaja v vseh 

fazah razvoja kometa.

Kot  že  rečeno,  je  bila  sonda  izstreljena  le-

ta 2004. Nato je po zapleteni orbiti, kjer je 

večkrat uporabila načelo gravitacijske frače, 

začela  svojo  dolgo  pot  proti  kometu  67P/

Churyumov-Gerasimenko. Na tej poti je že 

preskusila svoje inštrumente na dveh astero-

idih, to sta bila Lutetia in Steins, ter opazo-

vala kometa C/2002 T7 (LINEAR) in 6P/

Temple-1.  Leta  2011  se  je  skoraj  popolno-

ma  izklopila  in  odšla  v  dolgo  hibernacijo, 

iz  katere  se  je  uspešno  zbudila  20.  januar-

ja  letošnjega  leta.  Sedaj  sondo  čaka  njena 

najbolj  pomembna  naloga,  to  je  srečanje  s 

kometom 67P/Churyumov-Gerasimenko in 

njegovo  opazovanje.  Sonda  bo  do  kometa 

prispela  maja,  ko  bo  komet  še  vedno  tako 



Nebo v februarju. 

Datum: 15. 2. 2014.

»as: 22:00.

Kraj: Ljubljana.

proteus januar 2014.indd   233

3/16/14   8:03 PM


234 



 



Proteus 76/5 •

 

Januar 2014

Naše nebo

 •

 

Komet in vesoljska sonda Rosetta

Table of Contents

oddaljen od Sonca, da ne bo aktiven. Nato 

ga bo spremljala vse do njegovega prihoda v 

perihelij, to je Soncu najbližjo točko njegove 

orbite, kar se bo zgodilo avgusta leta 2015. 

Med pomembnimi dogodki bosta tudi zače-

tek podrobnega snemanja površja kometa, ki 

se  bo  začel  avgusta  letošnjega  leta,  ter  pri-

stanek  sonde  Philae  na  kometovem  površ-

ju, ki se bo zgodil novembra letošnjega leta. 

Takrat bomo prvič videli, kakšno je površje 

kometa in kaj ga v resnici sestavlja.

Tako  bo  leto  2014  še  posebej  zaznamova-

no z odkrivanjem kometa 67P/Churyumov-

Gerasimenko,  ki  nam  bo  morda  le  razkril 

skrivnosti nastanka našega osončja, tako kot 

je kamen iz mesta Rosetta razkril skrivnosti 

egipčanskih hieroglifov, po čemer so vesolj-

sko sondo tudi poimenovali.

Medtem  ko  čakamo  na  prihod  sonde  Ro-

setta, lahko na zimskem nočnem nebu opa-

zujemo Rimsko cesto, saj se v tem času ob 

večernih urah razteza čez celotno nebo. Vi-

dimo  pa  del,  ki  je  natanko  na  drugi  strani 

središča naše galaksije. Iz galaksije torej gle-

damo ven v prostrano vesolje.

Če  imamo  daljnogled  ali  majhen  teleskop 

z  velikim  vidnim  kotom,  je  sedaj  najboljši 

čas za opazovanje razsutih zvezdnih kopic, 

ki  so  posejane  po  vsej  dolžini  Rimske  ce-

ste. Med njimi so prav gotovo najbolj slavne 

Plejade in Hijade, ki jih vidimo tudi s pro-

stim očesom. Med tistimi, za katere potre-

bujemo  teleskop,  je  med  najlepšimi  dvojna 

kopica  v  ozvezdju  Perzeja,  ki  se  sedaj  ob 

večernih  urah  nahaja  na  severozahodnem 

delu  neba,  v  naši  galaksiji  pa  se  nahaja  na 

njenem zunanjem robu.

Editorial

Tomaž Sajovic



Microbiology

Acetic  Acid  Bacteria  Have  Many  Fascinating 

Properties

Janja Trček

Most people associate acetic acid bacteria first and 

foremost  with  vinegar.  Those  who  have  some  ba-

sic  knowledge  of  microbiology  probably  think  of 

two  genera  of  bacteria:  Acetobacter and  Gluconobac-

ter.  This  notion,  deeply  rooted  both  in  books  and 

people’s beliefs, began to change dramatically at the 

turn  of  the  last  century.  The  article  describes  the 

latest findings in this fascinating research area.

Medicine

Unpredictable Spontaneous Pneumothorax



Omar Alhady

Pneumothorax  is  an  acute  condition  in  which  air 

accumulates in the pleural space due to a puncture 

in the chest wall or damage to the lung itself. There 

are  different  types  of  pneumothorax:  unilateral  or 

bilateral, open or closed, traumatic or spontaneous, 

tension,  hemopneumothorax,  hydropneumothorax. 

Spontaneous pneumothorax is classified as primary, 

which  occurs  without  an  apparent  cause  as  a  sud-

den rupture of subpleural air blister in the absence 

of  associated  lung  diseases,  and  secondary,  which 

occurs in patients with underlying lung diseases or 

syndromes  such  as  asthma,  tuberculosis,  chronic 

obstructive pulmonary disease, Marfan's syndrome, 

α1-antitrypsin deficiency, Ehlers-Danlos syndrome. 

The  occurrence  of  spontaneous  pneumothorax  is 

not negligible and is most frequent in young asthe-

nic  men.  Direct  causes  of  leakage  of  air  from  the 

lung into the pleural space are difficult to establish, 

but it is supposedly associated with air pressure and 

temperature,  relative  humidity,  seasons  and  lunar 

phases.  Historically  interesting  is  artificial  pneu-

mothorax  that  was  used  in  the  second  half  of  the 

19th  and  the  first  half  of  the  20th  century  as  the 

basic  treatment  of  tuberculosis.  Some  of  the  main 

symptoms  of  spontaneous  pneumothorax  are  chest 

pain,  shortness  of  breath,  rapid  breathing  and  inc-

reased heart rate. Ultrasound, X-rays and EKG play 

the key role in the identification of pneumothorax. 

Treatment  mainly  consists  of  inserted  chest  tube 

proteus januar 2014.indd   234

3/16/14   8:03 PM



235

Table of Contents

and chest drainage, but surgery is required if there 

have  been  repeated  episodes.  Awareness  and  quick 

identification of this acute condition are required to 

provide a timely and proper treatment of the patient 

and are critical to avoid complications.

Crystallography

Classification of Crystals According to Their Shape 

(Part 3)


Mirjan Žorž

In  the  first  two  parts  we  described  symmetry  pro-

perties of one- and two-fold minerals that represent 

a little less than a third of all known minerals and 

only a quarter of all symmetries ranging between 1- 

and 6-fold. In this part we will look at 3-fold mine-

rals whose crystals, owing to higher symmetries, are 

frequently richer in crystal shapes and consequently 

have more crystal planes.

Nobel Prizes 2013

Nobel  Prize  in  Chemistry  2013:  Development  of 

Multiscale Models for Complex Chemical Systems



Janez Mavri

The  author  describes  his  view  on  the  Nobel  Prize 

in  Chemistry.  The  2013  prize-winners  are  Martin 

Karplus,  Michael  Levitt  and  Arieh  Warshel.  The 

prize was awarded for the development of multiscale 

models for complex chemical systems.

Physics

Subjective Interpretation of Quantum Mechanics



Janez Strnad

Quantum mechanics is considered the most success-

ful  physical  theory.  Applicable  to  a  broad  range  of 

phenomena,  its  predictions  have  not  been  contra-

dicted  by  any  experimental  experience.  Neverthe-

less, foundations of quantum mechanics have been a 

subject of discussions for nearly one hundred years. 

Most  physicists  are  not  disturbed  by  the  fact  that 

there  are,  if  we  may  exaggerate  a  bit,  almost  as 

many interpretations of quantum mechanics as there 

are physicists. Although different, all interpretations 

lead to the same predictions that may be tested. Pro-



teus recently reported On Interpretations of Quantum 

Mechanics: 73 (2010/2011) 414-421; 74 (2011/2012) 

72-23. This article is a logical sequel to the report.

Having  proposed  the  Ithaca  interpretation  several 

years before (so called because of Ithaca, the location 

of  Cornell  University),  N.  David  Mermin  in  Phys-

ics Today advocated a new interpretation. Probability 

theory is considerably older than quantum mechan-

ics  and  has  also  been  plagued  by  questions  of  its 

foundations. In 2002, Carl Caves, Chris Fuchs and 

Ruediger Schack, who study the theory of quantum 

information,  published  the  article  Quantum  prob-



abilities  as  Bayesian  probabilities.  The  paper  argued 

that  the  problems  of  quantum  mechanics,  some  of 

which  are  known  as  paradoxes,  either  vanish  or  as-

sume less vexing forms if probability is understood 

as  subjective.  Mermin,  who  adopted  the  new  view, 

wanted to bring QBism to the attention of a larger 

community  of  physicists  who  have  no  professional 

interest in quantum foundations without wishing to 

persuade those experts who study the foundations of 

quantum mechanics. This approach is called quan-



tum bayesianism or shortly QBism. Let’s try to follow 

Mermin and describe some of the views proposed by 

Qbism. QBism eliminates the measurement problem

Based  on  new  experience  an  agent  unproblemati-

cally changes the wave function used to describe the 

state  of  the  physical  system.  This  has  no  effect  on 

the physical system, but merely changes the agent’s 

beliefs. Wave functions therefore are not a property 

of the system but are inherent to the agent informed 

with her experiences.

From the history of potato breeding in Slovenia

Viktor  Repanšek  –  Father  of  the  First  Slovenian 

Potato Variety

Danijel Bezek

Viktor  Repanšek  (1913-2006)  was  born  one  hun-

dred  years  ago.  The  memorial  plaque  on  his  home 

in  Kamnik  stresses  some  of  his  virtues:  expert 

agronomist,  breeder  of  Slovenian  potato  varieties, 

co-founder  of  Kamnik  scouts,  honorary  citizen  of 

the  Kamnik  municipality.  It  is  only  right  that  we 

should  get  to  know  him  better  as  a  breeder  of  the 

first Slovenian potato varieties.

New books



Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu (My 

First Field Guide to Animals and Plants)

Igor Dakskobler

Tribute

Ivan Regen Square in Gorenja vas



Matija Gogala

Our sky


Comet and the Rosetta Space Probe

Mirko Kokole

                                                                                             

Table of Contents

proteus januar 2014.indd   235

3/16/14   8:03 PM



Vabimo vas, da s Prirodoslovnim društvom Slovenije obiščete manj znane kotičke Slo-

venije in sosednjih držav, kjer se skrivajo naravne lepote in zanimivosti, ki so večinoma 

nepoznane, vsekakor pa za ljubitelje narave vredne pozornosti. Program enodnevnih in 

večdnevnih ekskurzij je objavljen na spletni strani društva www.proteus.si. 

Naravoslovne ekskurzije in potovanja

Prvomajsko potovanje  

s Prirodoslovnim društvom Slovenije

Makedonija

26. april – 3. maj 2014

Vabimo vas na osemdnevno potovanje po Makedoniji, kjer bomo obiskali tri nacionalne 

parke: Nacionalni park Mavrovo s čudovitimi planotami in neokrnjeno naravo, Nacionalni 

park Galičica s številnimi rastlinskimi endemiti in nepozabnimi razgledi na Ohridsko in 

Prespansko jezero ter Nacionalni park Pelister z mnogimi geološkimi in botaničnimi po-

sebnostmi. Oglede nacionalnih parkov bomo popestrili z vožnjo s čolni po soteski Matka 

v bližini Skopja, z ogledom najvišjega slapa v Makedoniji pri vasi Smolari, ogledom »ka-

mnitih svatov« v Kuklici ter obiskom prazgodovinskega observatorija Kokino, poskrbeli pa 

bomo tudi za spoznavanje makedonske kulture v vasi Galičnik in v antičnem mestu Stobi.

proteus januar 2014.indd   236

3/16/14   8:03 PM


Ogled mokrišč in poplavnih ravnic  

Donave in Drave v bližini Osijeka.

Park narave Kopački Rit

24. maj – 25. maj 2014

proteus januar 2014.indd   237

3/16/14   8:03 PM



O

gled največje soteske v Evropi Verdon, Regionalnega parka Luberon s sotesko Regalon 

in nahajališča okre v vasi Roussilon, obisk muzeja entomologa Jeana Henrija Fabra, me-

steca Vaison-La-Romain, čudovite kraške jame Aven d'Orgnac, potepanje po Regionalnem 

parku Camargue in spoznavanje geoloških posebnosti planote Saint Baume.

Provansa


21. junij – 28. junij 2014

proteus januar 2014.indd   238

3/16/14   8:03 PM


O

gled Unescove kulturne dediščine (Berat, Gjirokastër, Butrint), arheoloških biserov 

Apollonia in Byllis, lagune Karavasta s pelikani, mest Skhoder (Skadar) in Kruje,  

doline Teth v albanskih Alpah, kraške jame Pelumbas, Nacionalnega parka Llogora.

Albanija

7. avgust – 20. avgust 2014

Ceno potovanj in podrobnejše programe si lahko ogledate  

na spletni strani www.proteus.si,  

več informacij dobite v upravi društva na telefonski številki 01/252-19-14  

ali na elektronskem naslovu prirodoslovno.drustvo@gmail.com.

proteus januar 2014.indd   239

3/16/14   8:03 PM



■  

Mikrobiologija



Ocetnokislinske bakterije imajo številne 

zanimive lastnosti

Ob besedah ocetnokislinske bakterije večina ljudi zagotovo najprej 

pomisli na kis. Tisti, ki so se že srečali z osnovami mikrobiologije, 

se verjetno pri tem spomnijo na dva rodova bakterij: Acetobacter 

in Gluconobacter. Takšna slika, ki je zakoreninjena v glavah 

ljudi in tudi v knjigah, pa se je začela na prehodu iz 20. v 21. 

stoletje močno spreminjati. V članku so opisana zadnja spoznanja 

na tem zanimivem raziskovalnem področju.

■  


Medicina

Nepredvidljivi spontani pnevmotoraks

Pnevmotoraks je akutno stanje, pri katerem se začne nabirati zrak 

v obpljučni ali plevralni votlini zaradi predrtja stene prsnega 

koša ali zaradi poškodbe na površini pljuč. Poznamo različne 

oblike pnevmotoraksa,  ena od njih je spontani pnevmotoraks. 

Za primarno obliko spontanega pnevmotoraksa je značilno 

nepredvidljivo in nenadno raztrganje subplevralnega mehurčka 

brez pridruženih pljučnih bolezni. Pogostost spontanega 

pnevmotoraksa ni zanemarljiva, najpogosteje pa se pojavi pri 

mlajših moških astenične postave. Neposredne vzroke za začetek 

uhajanja zraka iz pljuč v plevralni prostor je težko določiti, 

določen vpliv naj bi imeli: zračni tlak, temperatura zraka, 

relativna vlažnost, letni časi in lunine mene. 

■  


Nobelove nagrade za leto 2013

Nobelova nagrade za kemijo 2013: Razvoj 

večnivojskih modelov za simulacije 

kompleksnih molekulskih sistemov        

Pisec v svojem prispevku opisuje svoj pogled na Nobelovo nagrado 

za kemijo. Dobitniki Nobelove nagrade za kemijo v letu 2013 

so Martin Karplus, Michael Levitt in Arieh Warshel. Nagrada 

je bila podeljena za razvoj večnivojskih modelov za simulacije 

kompleksnih molekulskih sistemov. 

■  


Iz zgodovine žlahtnjenja krompirja v Sloveniji

Viktor Repanšek - oče prvih slovenskih 

sort krompirja       

Pred sto leti se je rodil Viktor Repanšek (1913-2006). Na 

spominski plošči na rojstni hiši v Kamniku so poudarjene tri 

njegove odlike: zaslužni agronom, žlahtnitelj slovenskih sort 

krompirja, soustanovitelj skavtov v Kamniku, častni občan 

občine Kamnik. Prav je, da ga spoznamo kot žlahtnitelja prvih 

slovenskih sort krompirja. 

proteus januar 2014.indd   240



3/16/14   8:03 PM


Yüklə 0,52 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2020
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə