Downov sindrom

UNIVERZA V LJUBLJANI

Fakulteta za šport

DOWNOV SINDROM

Redno šolanje

Šport

Športna vzgoja



Avtorice: SONJA RAK (22072380), 4. letnik

SIMONA ŠINK (22064550), 4. letnik

KATJA BORŠTNAR (22063170), 4. letnik

MARINA DOBNIK (22066060), 4. letnik


Študijsko leto: 2009/10

KAZALO

KAZALO 2

KAZALO SLIK 3

POVZETEK 3

KLJUČNE BESEDE 4

METODE DELA 5

1.UVOD 5

2.DOWNOV SINDROM 6

2.1 VZROKI ZA NASTANEK DOWNOVEGA SINDROMA 6

2.2 PREPREČEVANJE 7

2.3 TELESNE ZNAČILNOSTI IN ZDRAVSTVENE POSEBNOSTI 9

2.4 OSEBNOSTNE IN VEDENJSKE ZNAČILNOSTI 11

2.5 INTELEKTUALNE SPOSOBNOSTI IN RAZVOJ 12

2.6 MOŽNOSTI ZA RAZVOJ IN NAPREDEK 14

3. ŠOLA IN DOWNOV SINDROM 14

4. OTROCI Z DOWNOVIM SINDROMOM IN ŠPORT 18

4.1 MOTORIČNE SPOSOBNOSTI IN VPLIV GIBANJA NA RAZVOJ PRI OTROKIH Z DOWNOVIM SINDROMOM 18

4.2 ŠPORT IN PRILAGOJENE ŠPORTNE DEJAVNOSTI 20

4.3 SPECIALNA OLIMPIJADA 22

4.4 PRILAGOJENA ŠPORTNA VGOJA 23

5. VLOGA UČITELJA 27

6. ZAKLJUČEK 29

7. VIRI 30

KAZALO SLIK

Slika 1. Pentlja kot simbol ozaveščenosti in podpore ljudem z Downovim sindromom. 5

Slika 2. John Langdon Down. 6

Slika 3. Trisomija 21 kromosoma. 7

Slika 4. Normalna nuhalna svetlina. 8

Slika 5. Povečana nuhalna svetlina. 8

Slika 6. Hipotonija in hiperfleksibilnost. 9

Slika 7. Obraz otroka z Downovim sindromom. 10

Slika 8. Dlan normalnega otroka in dlan otroka z Downovim sindromom. 10

Slika 9. Značilno stopalo z razmakom med palcem in drugimi prsti. 11

Slika 10. Otroci z Downovim sindromom so komunikativni. 12

Slika 11. Tudi dekleta z Downovim sindromom so lepa in urejena. 13

Slika 12. Zrela leta in Downov sindrom. 14

Slika 13. Nekateri otroci z Downovim sindromom so nadarjeni za posamezna področja. 15

Slika 14. Nekateri otroci z Downovim sindromom so nadarjeni za posamezna področja. 15

Slika 15. Otroci z Downovim sindromom v šoli. 16

Slika 16. Otroci z Downovim sindromom v šoli. 16

Slika 17. Otroci z Downovim sindromom v šoli. 16

Slika 18. Posamezniki dosežejo lepe rezultate. 18

Slika 19. Povečana mišična ohlapnost. 19

Slika 20. Malček Down uživa v igri. 20

Slika 21. Deklica z Downovim sindromom je športno aktivna. 22

Slika 22. Plavanje zelo dobro vpliva na osebe z Downovim sindromom. 25

Slika 23. Učenka z Downovim sindromom pri športni vzgoji. 26

Slika 24. Deklica z Downovim sindromom ima rada športno vzgojo. 28

POVZETEK

Ljudje se med seboj v mnogočem razlikujemo. Splet različnih lastnosti da novega človeka (Žerdin in sodelavke, 1991).

Vsak otrok, ki pride na svet, je enkratna oseba, različna od vseh ostalih. Osebe, ki se rodijo z Downovim sindromom, so s svojim drugačnim izgledom na daleč opazne in ljudje pogosto reagirajo s sočutnimi pogledi. Napačno pa je predpostavljati, da je nekdo ''ubogi, bolan, žalosten'' samo zato, ker izgleda drugače. Sočutje ne pomaga nikomur, temveč empatija in spoštovanje.  

Otrok dobi prve vrednote v družini, sekundarna socializacija pa se nadaljuje v šoli, interesnih društvih in drugih skupinah. Zato ima šola pomembno vlogo pri razvijanju kulture medčloveških odnosov in kultiviranju medčloveške komunikacije.

Osebe z Downovim sindromom so bile še do nedavnega obsojene na življenje v različnih zavodih ali pa so ostajale zaprte v krog domačih. Danes pa so osebe z Downovim sindromom, kot tudi z ostalimi motnjami, družbeno sprejete. Vključene so v vrtce ali razvojne oddelke, pozneje v posebne ali prilagojene programe šolanja. Zadnja leta pa govorimo o integraciji oz. inkluziji otrok s posebnimi potrebami v redne šole, kajti ''izkazalo se je, da v prilagajanju otrok šoli nismo uspešni, torej poskušajmo obrniti razmišljanje na glavo in poskušajmo prilagoditi šolo potrebam otrok'' (Končnik Goršič, 2002, str. 193).
Otroci danes preživijo v šoli veliko časa, zato je to področje človekovega življenja zelo važno.

Šola pomeni za večino otrok in mladostnikov ''drugi življenjski prostor'', saj tu preživijo veliko časa. Šola je priprava za življenje.

Področje športne vzgoje je eno od področij, s katerim se učenec v času šolanja skoraj vsakodnevno srečuje v svojem življenju. Pri pouku športne vzgoje naj bi učenci v sproščenem, a delovnem vzdušju ob prijetnem druženju s sošolci, preko gibalnih nalog osvojili določena znanja in spretnosti, razvijali svoje sposobnosti, pridobivali navade in življenjske vrednote ter ozavestili pomen gibanja in športne aktivnosti za zdravje. Šport otrokom služi tudi kot pomembno sredstvo za učenje pravil in discipline ter pridobivanje socialnih spretnosti.
Vse to velja tudi za otroke z Downovim sindromom, športno vzgojo je treba zaradi duševnih in telesnih posebnosti ter zdravstvenih ovir prilagoditi njihovim specifičnim potrebam.
Šola in učitelji imajo pri tem veliko vlogo. Zato je pomembno, da je to področje kakovostno.

V okviru te seminarske naloge želimo z uporabo sekundarnih virov in metode dedukcije preveriti, če je današnja šola pripravljena na izzive prilagajanja potrebam otrok, ali smo (bodoči) učitelji usposobljeni za take primere ter kaj lahko kot učitelji športne vzgoje zanje naredimo pri našem predmetu.