Obiskali so nas…

OBISKALI SO NAS…..

Nepozabni bosta ostali zanimivi srečanji s predstavnikoma Združenja za esperanto Slovenije (ZES), predsednikom in podpredsednikom magistroma  Janezom Jugom in Ostojem Kristanom ter z vidnim publicistom in esperantistom, v Celovcu živečim, mag. Vinkom Ošlakom. Slednji nam je že kar nekajkrat revidiral naše pisne izdelke. Ob navedenih obiskih smo prejeli nekaj zelo dragocene esperantske literature, zgoščenk in kaset. Ob teh priložnostih smo se gostom predstavili s svojim znanjem in nekaterimi izdelki, tako v obliki klepeta, kakor tudi z zanimivo majhno razstavo.

Trikrat nas je obiskala tudi direktorica LU Krško, gospa Kršakova, in nas spodbujala pri delu.

Veseli smo bili pohval, ki so nam jih omenjeni obiskovalci izrekli  o delu krožka.

Mag. Ošlak (v sredini) med nami Gosta iz ZES in direktorica LU Krško

O KROŽKU SO MED DRUGIM POVEDALI……

……"Lahko mirne duše rečem, da je bilo celotno vodenje krožka zastavljeno tako, da nas je pritegnilo k delu in nam pokazalo, kaj sploh ta jezik predstavlja……"

…."Srečanja so bila dobro pripravljena. Vsak je vnaprej vedel, kako bo potekalo in držali smo se urnika.. Vedno je imel vsakdo možnost predlagati izboljšave……."

Študijski krožek

"ESPERANTSKA KLEPETALNICA"

04. 10. 2012 – 24. 01. 2013


Z esperantsko zastavo in simbolom

Brežice, 24. 01. 2013

O ESPERANTU

Esperanto je jezik, posebej uporaben za mednarodno sporazumevanje, še posebej med ljudmi različnih narodnosti, ki nimajo skupnega maternega jezika. Ne pripada nobenemu narodu ali državi posebej, zato je nevtralen in tako last vseh narodov na svetu. Zaradi svoje logične zgradbe je veliko lažji za razumevanje in obvladovanje kot kateri koli drug jezik.

Esperanto se bogati z novimi izrazi in slogovnimi prijemi. Zmožen je izraziti vse odtenke človeške misli in čustev.

Tudi potovati z esperantom je zanimivo. Obstaja “Pasporta servo”, kjer je nekaj tisoč esperantistov po vsem svetu, ki so pripravljeni brezplačno prenočiti ali tudi pogostiti potujočega esperantista; v vsakoletnem almanahu Jarlibro pa je nekaj tisoč naslovov delegatov Svetovnega esperantskega združenja, ki so pripravljeni pomagati, da se znajdete v njihovem mestu z informacijami in spremljanjem po nujnih opravkih. Pišete jim lahko tudi za pridobitev informacij ali celo redkih zdravil ali zaradi drugega posredovanja v tujini.

Če si radi dopisujete prek e-pošte, potem imate priložnosti za uporabo esperanta na pretek. Uporabite ga za pogovor o čemerkoli, ker se esperanto in internet odlično dopolnjujeta.

Mednarodni jezik esperanto je iz že obstoječega besednega gradiva uredil ruski Jud, očesni zdravnik dr. Ludvik Lazar Zamenhof, ki je živel in ustvarjal na Poljskem. Leta 1887 je izšlo njegovo delo »Lingvo Internacia« (Mednarodni jezik) in tako je esperanto dočakal že 125 let starosti, ne da bi kazal znamenja razpadanja, kakor so mu napovedovali.

Utemeljitelj esperanta Lazar Ludwig Zamenhof (1859.- 1917)


IZ VSEBINE DELA KROŽKA

Naučili smo se osnovne komunikacije v ustni in pisni obliki. Spoznali smo mnoge možnosti elektronskega učenja esperanta na internetnih portalih v programih Lernu in Kurso de esperanto. Večkrat nam je uspelo vzpostaviti zanimive internetne stike tako z raznimi poznavalci esperanta po svetu, kot tudi med samimi krožkarji. Predelali smo lekcije iz e-tečajev in iz klasičnega esperantskega učbenika, pripravili prevode raznih besedil, pa tudi nekaj skrajšanih priredb ljudskih pesmi, prevedenih v esperanto, lahko zapojemo. Tudi na esperantsko himno "La Espero" nismo pozabili. Kar nekajkrat smo jo, seveda s pomočjo zvočnega posnetka, tudi sami zapeli. Znamo se na kratko predstaviti, povedati, kje stanujemo, kako se počutimo in kaj počnemo. Spoznamo se na esperantsko uro, pa abecedo,

števila, dneve, mesece, letne čase in barve, pa še in še… Znamo prebrati in prevesti manj zahtevna besedila iz razpoložljive literature.

Zavzeto pri delu Mentor pred mini razstavo
Izjemnega pomena za naš krožek je skorajšnja ustanovitev Kluba "Esperanto", ki bo deloval v okviru Literarne sekcije "Beseda" pri KD "Franc Bogovič" Dobova. Neke vrste uvodna preizkušnja dela bodočega kluba bo tudi izvedba slovensko-esperantskega kulturnega večera, 7. februarja 2013, v počastitev slovenskega kulturnega praznika.