Akutni demielinizacijski poliradikulonevritis – Guillain-Barrejev sindrom (gbs)

REHABILITACIJA PO KAPI

GLEJ MŽD - SPLOŠNO

SPREMLJANJE BOLNIKOV

GLEJ MŽD - SPLOŠNO

PROGNOZA

• 
  Odvisna od obsežnosti možganske kapi
  
• 
  Kapi v povirju posteriorne cirkulacije imajo višjo stopnjo zgodnje mortalitete, vendar boljše funkcionalno okrevanje kot kapi v povirju karotidne cirkulacije
  

ZNOTRAJMOŽGANSKA KRVAVITEV

Znaki in simptomi prizadetosti CŽS so posledica krvavitve v parenhim možganov, kar povzroči pritisk na možganovino. Sekundarna poškodba nastopi zaradi možganskega edema, zaradi česar se poveča znotrajlobanjski tlak in možnost vkleščenja možganov.

ETIOLOGIJA

• 
  Spontana krvavitev
  

• 
  Nekontrolirana ali akutna hipertenzija (najpogosteje)
  
• 
  Vaskularne malformacije (AVM, venski angiom, anevrizma)
  
• 
  Neoplazme (predvsem melanom in gliom)
  
• 
  Droge (kokain, amfetamini, heroin)
  
• 
  Motnje strjevanja krvi (hemofilija, antikoagulantna terapija, trombolitiki)
  
• 
  Cerebralna amiloidna angiopatija
  

• 
  Travmatska krvavitev
  

DIAGNOSTIKA

KLINIČNA SLIKA

• 
  Hud glavobol, ki se tipično začne nenadoma
  
• 
  Hipertenzija
  
• 
  Epileptični napadi
  
• 
  Poškodba glave
  
• 
  Meningizem; bruhanje
  
• 
  Spremenjena stopnja zavesti (lahko tudi koma); mentalni status se lahko spremeni šele 24-48 ur po dogodku
  
• 
  Različni nevrološki izpadi – odvisno od lokalizacije krvavitve
  

• 
  Krvavitev v putamen (35%): kontralateralna hemipareza in motnje senzibilitete po hemitipu, lahko tudi disfagija in sindrom zanemarjanja
  
• 
  Lobarna krvavitev (30%): znaki odvisni od področja krvavitve
  
• 
  Cerebelarna krvavitev (15%): bruhanje, ataksija, nistagmus
  
• 
  Talamična krvavitev (10%): podobno kot pri krvavitvi v putamen, lahko tudi motnje gibanja oči
  
• 
  Krvavitev v nukleus kavdatus (5%): zmedenost, motnje spomina, hemipareza, pareza pogleda
  
• 
  Krvavitev v pons (5%): kvadriplegija, ozki zenici, ataksija, motnje senzibilitete in motorike
  

OPOZORILA

• 
  V primeru poškodbe glave ali vratu velja pozor pri manipulaciji cervikalne hrbtenice
  
• 
  Prehospitalna določitev nevroloških izpadov, da bi se lahko ugotovilo napredovanje
  

PREISKAVE

LABORATORIJSKI IZVIDI

• 
  Hemogram, hepatogram
  
• 
  Testi koagulacije (PČ/PTČ, INR, trombociti, AT III, fibrinogen)
  

SLIKOVNE PREISKAVE

• 
  CT
  
• 
  MR zaradi dolgega časa preiskave in težav pri oskrbi nestabilnega bolnika ni indiciran
  

DIFERENCIALNA DIAGNOZA

• 
  Diferencialna diagnoza klinične slike: glej 2.1.1.1 diferencialna diagnoza žariščnih nevroloških izpadov...
  

• 
  Diferencialna diagnoza krvavitve na CT glave
  

• 
  Spontana krvavitev (hipertenzivna, AVM, neoplazma)
  
• 
  Travmatska krvavitev
  
• 
  Subarahnoidna krvavitev
  
• 
  Subdurni hematom
  
• 
  Epidurni hematom
  

OSKRBA BOLNIKA Z INTRACEREBRALNO KRVAVITVIJO

KRITERIJI ZA HOSPITALIZACIJO

• 
  Vsi bolniki z možgansko krvavitvijo naj bi bili sprejeti v bolnišnico.
  
• 
  V primeru spremenjenega stanja zavesti ali če je za nadzor krvnega tlaka potrebna IV infuzija sprejem na enoto intenzivne terapije
  
• 
  V primeru normalnega nevrološkega statusa ali manjše prizadetosti brez napredovanja krvavitve in hemodinamsko stabilne bolnike sprejem na bolniški oddelek
  

AKUTNA OSKRBA

SPLOŠNO:

• 
  kardiopulmonalno oživljanje
  

• 
  Bolnike z moteno zavestjo (GKS < 8) intubirati
  
• 
  
  

• 
  Uravnavanje krvnega tlaka
  

• 
  Akutna normalizacija zvišanega krvnega tlaka lahko v primeru povišanega intrakranialnega tlaka zmanjša perfuzijo možganov do ishemije
  
• 
  Hipertenzijo je potrebno korigirati samo v primeru, če so vrednosti sistoličnega tlaka > 200 mmHg ali diastoličnega tlaka > 120 mmHg
  
• 
  Za počasno znižanje diastoličnega krvnega tlaka za 10% uporabi Kaptopril
  
• 
  Normotenzivne vrednosti naj bi dosegli v 12 – 24 urah
  

• 
  Terapija zvišanega intrakranialnega tlaka
  

• 
  Omejitev tekočin; dvigniti vzglavje postelje za 30°
  
• 
  Manitol – osmotska diureza
  
• 
  Furosemid kot alternativa
  
• 
  Korekcija morebitnih koagulopatij
  
• 
  Po potrebi antikonvulzivi: benzodiazepin, fenitoin
  

• 
  Konzultirati nevrokirurga
  

• 
  glej: Splošno: kirurška oskrba 2.2.1.1.
  

NADALJEVANJE ZDRAVLJENJA:

REHABILITACIJA

GLEJ MŽD-SPLOŠNO: 2.3. REHABILITACIJA PO KAPI

Informacijski material za bolnike in svojce

Marjeta Povše: Možganska kap.

Izdal Center za cerebrovaskularne bolezni Nevrološke klinike (1989).

SEKUNDARNA PROFILAKSA

IZKLJUČITEV DEJAVNIKOV TVEGANJA

ODPUST BOLNIKOV

GLEJ MŽD - SPLOŠNO

REHABILITACIJA

GLEJ MŽD - SPLOŠNO

SPREMLJANJE BOLNIKOV

GLEJ MŽD – SPLOŠNO

Maj, 2003

Avtor: Doc. dr. Fajko Bajrovič, dr. med.

LITERATURA

Bamford J. Assessment and investigation of stroke and transient ischaemic attack. J Neurol Neurosurg Psychiatry 2001; 70 (suppl 1): 13-16.

Brown MM. Identification and management of difficult stroke and TIA syndromes. J Neurol Neurosurg Psychiatry 2001; 70 (suppl 1): 117-122.
Muir KW. Medical management of stroke. J Neurol Neurosurg Psychiatry 2001; 70 (suppl 1): 112-116.
Wardlaw JM. Radiology of stroke. J Neurol Neurosurg Psychiatry 2001; 70 (suppl 1): 17-111.
Diener HC. Aspirin in the prevention of strokes. Biomed & Pharmacother 1999; 53:309-11.
Wolf PA, Claget GP, Easton JD, Goldstein LB, Gorelick PB, Kelly-Hayes M, Sacco RL, Whisnat JP. Preventing ischemic stroke in patients with prior stroke and transient ischemic attack. A statement for healtcare professionals from the stroke council of the American Heart Association. Stroke 1999; 30: 1991-4.
Žvan B. Sekundarna preventiva možganskožilnih bolezni. Antitrombotično zdravljenje. ISIS 2003; 12(4):96-98 .