REHABILITACIJA PO KAPI
Po možganski kapi z blažjo pizadetostjo ali PIM se bolniki rehabilitirajo doma.
Bolniki po težji možganski kapi, glede na rehabilitacijski potencial nadaljujejo rehabilitacijo doma ali v rehabilitacijeskem centru na Inštitutu za rehabilitacijo (IRSR) oz. Naravnem zdravilišču še 14-21 dni. Čeprav je večina strokovnega napora vloženega kratek čas po dogodku, je za uspešno dokončno rehabilitacijo po možganski kapi potrebnih tudi do 5 let.
AKTIVNOST -
Fizikalna terapija, delovna terapija, po potrebi tudi logopedska in nevropsihološka obravnava (pri hospitaliziranih bolnikih najmanj 3 ure na dan).
-
Pri bolnikih z omejeno kardiopulmonalno rezervo je potrebna previdnost pri uporabi hidroterapije in/ali izometrične obremenitve.
-
V primeru, da se interistično ali nevrološko stanje bolnika med rehabilitacijo destabilizira se v začrtanem programu napravi premor.
PREHRANA -
Odvisna od drugih internističnih pogojev
IZOBRAŽEVANJE BOLNIKOV -
Možganska kap je običajno nepotrebna bolezen, saj večino glavnih dejavnikov tveganja lahko preprečimo.
-
Težava je v potrebi po spremembi načina življenja. Vsakodnevna aerobna obremenitev in način prehranjevanja lahko značilno znižata tveganje za nastanek možganske kapi. Telesna neaktivnost bo prispevala k poznejšim komplikacijam in posledicam.
-
Pri animaciji bolnika za njegovo zdravje je pomembna pomoč družine.
SPREMLJANJE BOLNIKOV -
Kontrolni pregled po možnosti 3 mesece po možganski kapi. Takrat je potrebno:
-
ugotoviti stanje bolnika, posebej samostojnost pri dnevnih aktivnostih
-
oceniti uspešnost rehabilitacije in potrebo po nadaljevanju le-te
-
preveriti upoštevanje sekundarne preventive in oceniti potrebo po dodatni terapiji v primeru komplikacij
-
V primeru dolgotrajne pareze se lahko pojavijo kontrakture, tendinitis, bursitis, kapsulitis. Pri številnih bolnikih se razvije osteoporoza – posebno na strani pareze. Na normalni strani se lahko razvije osteoartritis. Funkcionalni propad okončin lahko upočasnijo fizikalna terapija, električna stimulacija in vaje s pomočjo biološke povratne zanke za kontrolo relaksacije. Pri določenih bolnikih je lahko v pomoč restorativna kirurgija (presajevanje kit).
-
Subluksacija ramenskega sklepa
-
Hiperekstenzijske poškodbe kolena
-
Depresija
-
Ambulanti zdravnik ob tej priložnosti izpolni formular za oceno kakovosti v zdravstvu ZZS in ga pošlje v tajništvo KO za nevrologijo, SPS NK.
-
Nadaljnje kontrole v nevrološki ambulanti so potrebne le pri ciljani skupini bolnikov, sicer pri osebnem zdravniku.
PROGNOZA -
Tako sprednje kot zadajšnje lezije v možganovini lahko povzročijo trenutno smrt. »Nižje« kot je lezija v osrednjem živčnem sistemu, ali bolj ko je lezija nepopolna, ali bolj ko je lezija hemoragična, višja je verjetnost, da se nevrološki deficit popravi
-
Izboljšanje funkcije je v centrih za rehabilitacijo za 33% boljše kot v negovalnih centrih
PREHODNA ISHEMIČNA MOTNJA IN ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP
Prehodna ishemična motnja (PIM) in ishemična možganska kap (IMK) sta klinična sindroma nenadoma nastalih nevroloških simptomov in/ali znakov zaradi ishemije možganovine. Sindroma se ločita po trajanju nevroloških simptomov in/ali znakov, ki pri PIM izvenijo v manj kot 24 urah (običajno v 10 – 30 minutah), pri IMK pa trajajo dalj kot 24 ur.
ETIOPATOGENEZA
-
Tromboza: krvni strdek nastane v možganskih ali vratnih arterijah
-
ulceriran aterosklerotičen plak
-
mikroangiopatije
-
hematološke bolezni (poliglobulinemija, anemija srpastih celic, prava policitemija, pomanjkanje beljakovine C ali/in S, sindrom antifosfolipidnih protiteles)
-
Embolizem: krvni strdek pride v možgane iz drugih delov telesa
-
srce: trombi na stenah srca v primeru mitralne stenoze, atrijske fibrilacije, kardiomiopatije, kongestivne bolezni srca ali miokardnega infarkta, umetnih srčnih zaklopk ali spremenjenih naravnih zaklopk, miksomu atrija
-
arterije: aterosklerotični plaki v aortnem loku ali karotidnih in vertebralnih arterijah
-
drugi embolizmi (maščobni, zračni)
-
Relativno znižanje možganskega krvnega tlaka (»hemodinamska motnja«)
-
znižanje sistemskega arterijskega krvnega tlaka ob hemodinamsko pomembni zožitvi karotidnih ali vetebralnih arterij in njihovih vej
-
disekcija vratnih žil
-
Ostalo
-
vnetja (vaskulitis)
PEDIATRIJA:
-
Razvojne anomalije srca
-
Metabolne bolezni: Homocistinurija, Fabry-jeva bolezen
-
Bolezen moya-moya
MLAJŠI ODRASLI:
-
disekcija notranje karotidne arterije (lat. Arteria carotis interna, ACI) ali vertebralne arterije (lat. Arteria vertebralis, AV)
-
mitohondrijska citopatija (MELAS)
-
bolezen moya-moya
-
vaskulitis
-
Takayasu arteritis
-
sindrom antifosfolipidnih protiteles
-
trombofilija
-
Sneddonov sindrom, Susacov sindrom
GERIATRIJA:
-
Pri starejših od 45 let so najverjetnejši vzrok kardiogeni embolizmi
NOSEČNOST IN POROD
-
Porod (razpok anevrizme; embolizmi amnijske tekočine)
-
Poporodno obdobje (tromboza možganskih ven)
Dostları ilə paylaş: |