Javna uprava

SISTEM DRŽAVNE UPRAVE V SLOVENIJI

Notranje organizacijske enote se direktorati.

NAČELO DELITVE OBLASTI IN UMESTITEV UPRAVE

Delitev na zakonodajno, sodno in izvršilno.

Uprava je zmeraj v izvršilni veji oblasti. Izvršilno funkcijo izvajajo vlada in upravni organi. Zakon o vladi RS opredeljuje vlado kot organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave RS.

Zakon o državni upravi pa opredeljuje upravo kot del izvršilne oblasti v RS, ki izvršuje upravne naloge. Vlada vodi in usmerja državno upravo preko ministrstev.

Izvršilno funkcijo veje oblasti izvaja vlada kot zgornji politični del in spodnji politični del (uprava).

USTAVNA IZHODIŠČA IN TEMELJNA NAČELA

Že ustava vsebuje nekatera ustanovna načela o upravi:

načelo zakonitosti, samostojnosti, javnih natečajev za zaposlitev v državni upravi.

Zakon o državni upravi pa določa še načela strokovnosti, politične nevtralnosti in nepristranskosti, načelo javnosti dela državne uprave, slovenščini kot uradnem jeziku in ital. in madž. jezika kot uradna jezika manjšin.
Glede poslovanja s strankami mora biti zagotovljeno spoštovanje osebnosti in dostojanstva tem čim hitrejše in lažje uresničevanje njihovih pravic in javnih koristi.
Nekatera načela določa še zakon o javnih uslužbencih (uradnikih):

• 
  Načelo zakonitosti: izhaja iz ustave. Zahteva od upravnih organov, da svoje delo opravljajo na podlagi ustavein zakona. Zakon o državni upravita načela povzeam in konkretizira s tem da zahteva, da uprava izvršuje svoje naloge tudi na podlagi drugih predpisov.
  
• 
  Samostojnost: tudi ustavna načela zajeta v zakonu o državni upravi (uprava je pri svojem delu samostojna oziroma upravi ni mogoče dajati neposrednih navodil glede odločitev v konkretnih primerih)
  

• 
  Neposredno izvajanje nalog preko ministrstev in javna pooblastila: ustava določa, da funkcijo uprave določajo neposredno ministrstva. Ta vključuje tudi organe v sestavi in tudi upravne enote.
  

Upravnih nalog ne morejo opravljati vladne službe, ker nimajo statusa ministrstva, četudi tako službo vodi minister brez resorja. Lahko pa opravljajo funkcije uprave prenesene ne subjekte izven državne uprave z javnim pooblastilom. Ta prenos se lahko opravi na pravne osebe kot tudi na fizične. Proces se lahko opravi samo z zakonom, kar pomeni, da uprava ne more sama brez pravne zakonske podlage prenesti svojih funkcij na druge.

• 
  Sodno varstvo: ustava zagotavlja sodno varstvo pravic in zakonitoh interesov državljanov in organizacij proti odločitvam upravnih organov in nosilcev javnih poooblastil. Realizira se z ustavnim sporom. Pomembne pristojnosti ima ustavno sodišče RS v primeru ustavne pritožbe.
  

• 
  Zaposlovanje v upravi: zaposlitev je možna samo v obliki javnega natečaja, razen če izjeme določa zakon npr. področje obrambe.
  

• 
  Strokovnost, politična nevtralnost in nepristranskost: uradnik izvršuje naloge v javno korist, politično nevtralno in nepristransko. Uprava opravlja svoje delo po pravilih stroke. Ne sme dajati neopravičenih koristi in prednosti posameznikov, pravnim osebam ali internim skupinam. Ta ne zahteva zasebne politične neopredeljenosti javnih uslužbencev.
  

• 
  Zakon o javnih uslužbencih: načelo častnega ravnanaja. Delitev v skladu s pravili politične etiek. Načela dobrega gospodarjenja., načelo odgovornosti za rezultate. Načelo kariere, varovanje poklicnih interesov... omejitve glede sprejemanja daril
  

PRISTOJNOSTI ZA ZADEVE UPRAVE

Razdelitev pristojnosti med ministrstvi. Iz ustave izhaja, da naloge drž. uprave opravljajo ministrstva, ki na podlagi javnega pooblastila pravne in fizične osebe izven javne uprave.
Najbolj nejasen je status javnih služb. Spadajo v sistem državne uprave. Izvajanje upravnih funkcij je treba organizirati po ministrstvih. V zvezi s tem je uveljavljeno resorno načelo (posamezno ministerstvo se ustanovi za eno ali več medsebojno povezanih upravnih področij).

Število ministrstev je določeno z zakonom o vladi (15 ministerstev z resorji). Ministerstva se lahko ustanovijo z zakonom. Izvajanje določenih nalog na posameznih področjih se organizira v obliki upravnih organov v sestavi ministerstva. V zvezi z državno upravo pa obstajajo nekatere splošne in skupne zadeve, ki zadevajo celotno drž. upravo, na primer zaposlovanje, sistem javnih uslužbence, usposablanje, iobraževanje, usposablanje, itd. Od 2004 imamo ministerstva za javno upravo.

RAZMEJITEV PRISTOJNOSTI MED DRŽAVO IN OBČINO OZ. DRUGIMI LOKALNIMI SKUPNOSTMI

Gre za vertikalno delitev oblasti.

Z novo organizacijo drž. uprave in lokalne samoouprave je bilo izvedeno samo načelo dekoncentracije ne pa tudi decentralizacije. Dekoncentracija ali teritorizacija je le ogranizacijsko tehnični ukrep.

Organizacija ostaja na centralni ravni, drž. uprava pa se izvaja sicer tudi na enotah, na lokalni ravni, vendar le kot del centralne drž. uprave.
Decentralizacija pa pomeni prenos drž. pristojnosti na lokalno raven. Z vzpostavitvijo pokrajin pa možnost decentralizacije obstaja. Do sprememb ustave v zvezi s pokrajinami je ustava določala, da je za prenos nalog z državne na lokalno raven bilo potrebno soglasje lokalne samoupravne skupnosti, pri čemer bi morala država zagotoviti določena sredstava za opravljanje teh nalog.

UPRAVNI VIDIKI

Vlada je organ izvršilne oblasti in najvišji organ drž. uprave RS.

Sestavljajo ga predsednik vlade in ministri. 15 ministrov z resorji in v vlado se lahko imenujeta največ 2 ministra brez resorja.

Minister imenuje državni zbor na predlog predsednika vlade.
Vlada dela na sejah in delo vlade podrobneje ureja poslovnik vlade RS. Redne seje vlade so enkrat tedensko, poslovnik omogoča tudi dopisne seje. Redna seja vlade je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov vlade in s tako večino sprejema tudi odločitve. Na seji vlade sodelujejo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, vodja kabineta predsednika vlade, direktor službe vlade za zakonodajo in vabljeni. Na predlog ministra in soglasjem predsednika vlade lahko sodelujejo še druge osebe npr. drž. sekretar, vendar le pri točki, kjer je sodelovanje potrebno.
Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Lahko daje ministrom obvezujoče napotke, v zvezi z nalogami, ki izhahajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Lahko določi ministra, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti.

Predsednika vlade ni mogoče nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vlade in imenovanje ter razrešitev ministrov. Kot vladna služba se oblikuje tudi kabinet predsednika vlade, opravlja pa takšne in druge naloge za predsednika vlade. Vodi ga vodja kabineta, ki ga imenuje in razrešuje predsednik vlade.

Za postopek njegove izbire se ne uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih. Od 2004 ministre svetnike nadomesti možnost imenovanja drž. sekretarja, ki pomaga predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri opravljanju njegove funkcije.
Generalni sekretar vlade vodi sekretariat vlade, ki opravlja koordinaciske in druge naloge za vlado. Skrbi za pripravo sej, izvrševanje njenih odločitev oz. druge naloge z organizacijo dela na vladi.

Generalni sekretar ima glede vodenja vladnih služb enaka pooblastila kot jih ima minister do organov v sestavi. To velja za vladne službe, ki so neposredno odgovorne predsedniku vlade. Generalni sekretar vlade je funkcionar, ni član vlade, nima pravice do glasovanja.

V vladi so tudi delovna telesa, odbori in komisije ter sveti.

VLADNE SLUŽBE

Ustanovijo se za opravljanje strokovnih nalog. Ustanovi jih vlada s svojim aktom (služba vlade za zakonodajo, urad vlade za informiranje,...).

Vladne službe vodijo direktorji, ki so po novem zakonu javni uslužbenci na uradniškem delovnem mestu in položaju. Prej so bili to funkcionarji.

Vladne službe lahko vodi tudi minister brez resorja. Te so neposredno odgovorne predsedniku vlade (SOVA, statistični urad, urad za makroekonomske analize in razvoj,...).