Ožja okolica postane pozorna, ko se vedenje stopnjuje
Družina se težko sooča z duševno motnjo in njenimi posledicami, zato so člani družine poleg obolelega ravno tako potrebni podpore in naše strokovne pomoči.
Oni so tista »zdrava« gonilna sila, opora in podpora obolelemu članu
Celoten proces rehabilitacije temelji na osnovah psihoedukacije, ki zmanjšuje strahove, tako pri obolelem članu, kot pri ostalih članih, ki se morajo bolezni prilagoditi, jo spoznati, sprejeti
ZN PAC. ODVISNEGA OD ALKOHOLA:
DIHANJE: večje tveganje za infekcije dihal, kardiovaskularne motnje, zvišan RR in tahikardija, povišano dihanje; MS nadzoruje VT, RR ter aplikac. zdravil po naročilu,
IZLOČANJE, ODVAJANJE: diareja in oligurija, lahko tudi inkontinenca; MS vodi bilanco tekočin in odstopanja od normale(primesi, vonj itd.),
TEL. TEMPERATURA: višja pri odtegnitvenem sindromu, podhladitev, smrt; MS redno meri TT, pac. Ki se zdravijo od alko. jim povemo kako več o zdravi prehrani,
PREHRANJEVANJE: neješči pac., kar vodi v dehidracijo in elektrolitsko neravnovesje, zmanjšana T teža; MS v odtegnitv. krizi dodaja tekočino, vodi bilanco tekočin,
GIBANJE: v odtegnitv. krizi je zmanjšana motorična sposobnost, mišična oslabelost; MS oz. negova. intervencije so usmerjene v preprečevanje padcev, pac. ki se zdravijo od alkohola jim povemo kako pomembna je vsakdanja aktivnost,
SPANJE: so nespeči, motnje v ritmu spanja ali pa preveč spijo; MS poskuša urediti ritem spanja, ga spodbujamo k fizični aktivnosti, ustrezna mikroklima,...
IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU: avtoagresivnost, suicidalna ogroženost, delovni nemir; MS zagotavlja varnost, pacienta seznanimo z škodljivimi posledicami alkohola,
OSEBNA HIGIENA: zanemarjajo skrb zase, zobovje, zunanji videz, zaudarjajo, zmanjšan turgor kože in spremembe na sluznicah; MS opazuje st. sluznic in pomaga pri izvajanju osebne higiene,
OBLAČENJE: imajo neustrezne razvade oblačenja; MS motivira pac. k ustrez. oblač.
ODNOSI Z LJUDMI: nimajo zanimanja za okolje, socialno se izolirajo; MS pomaga pac. Pri zmanjšanju nekontroliranih čustev in ga motivira h komunikaciji,
KORISTNO DELO: se ne rekreirajo, so brezposelni, dela ne opravljajo vestno; MS ga spodbuja k zaposlitvi, aktivnemu življenju in ga vključuje v razna društva,
UČENJE: MS mora ga vodit, učiti, seznanjati o škodljivih posledicah nekontrolirane rabe
OBRAVNAVA PAC. Z DVOJNO DIAGNOZO:
DEFINICIJA: je sopojavnost duševne bolezni, povezanih z zlorabo psihoaktivnih snovi (PAS) imenujemo KOMORBIDNOST ali dvojna diagnoza,
PROBLEMI PAC. Z DVOJNIMI DIAGNOZAMI:
pacientovi problemi so kompleksni;
vsako motnjo obravnava druga služba,
stroka se težko zedini katero prvo zdraviti,
pac. se počutijo nezaželene,
visoka stopnja samopoškodb,
osebje ni kompetentno.
POSEBNOSTI TER. PRISTOPA IN VLOGA MS:
Intergrirani pristop (izvaja ga tim in so primerne za manjše skupine),
Paralelni pristop (obravnava sočasna, vendar v razl. terapevtskih okoljih, zato pacienti pogosto opustijo tak pristop),
Serijski pristop (najprej ena bol. Motnja, nato druga, zaporedno odvisno od situacije),
Enostranski pristop (obravnava se le ena diagnoza, ker je druga prezrta).
PSIHOZA:
KAJ JE: psihoza je sindrom, ki vključuje blodnje, halucinacije in dezorganizirani mišljenje zaradi česar je stik s stvarnostjo porušen.
DELITEV:
Tipična (shizofrenija, manija-depresija) in atipična (vse ostalo) psihoza,
Organska (anat. okvare možganov) in funkcionalna,
Endogena (notranji vzrok) in eksogena (zunanji vzrok),
Otroške, poporodne psihoze,
Danes govorimo le o psihotičnih simptomih.
VEDENJE PSIHOTIČNEGA BOLNIKA:
Spremenjeno vedenje (ima gibe ali drže, ki delujejo nepristno, stupor, socialno neustrezno vedenje, nepovezan govor, čustveni izraz neustrezen-smeje se ob pripoved. žalostnih stvari), toda te znaki niso povsem specifični, kajti tudi bol. s psihozo ne prepoznamo navzven
Pacient se ravna po tem kar doživlja ( če se čuti ogroženega se bo skrival, če ima občutek da ima hrana drugačen okus bo mislil da ga skušajo zastrupiti itd).
ODNOS DO PSIHOTIČNEGA PAC. IN KOMUNIKACIJA Z NJIM:
Zahteva najvišje etične standarde,
Za vzpostavitev ustreznega odnosa je koristno poznavanje transferne in kontratransferne problematike, kar nas obvaruje pred nezaželenimi in neustreznimi čustvenimi reakcijami,
Komunik. je otežena zato ga moramo vprašati ali nas razume kar govorimo in če nas ne se mu moramo prilagoditi,
Blodnja je po def. neomajno prepričanje in nanjo ne moremo vplivati z argumenti, ker se oblikuje po globjih občutkih, ta pa so za človeka vedno resnična in ne zahtevajo logične utemeljitve, zato ga ne prepričujemo da to ni res, a hkrati tudi ne pritrdimo.
ZN PAC. S SHIZOFRENIJO:
DIHANJE: zaradi psihotičnih doživljajih, tesnob in kajenja pride do:suha usta in nos; MS meri, vrednosti frekvenco, ritem in način dihanja za suha usta pa veliko tekočine,
IZLOČANJE: zaradi antidepresivov zastoj urina, anksiozni pac. pogosto urinirajo, antipsihotiki in tel. Nedejavnost ter neprav. prehrana povzročajo zaprtost in motnje menstrualnega ciklusa; MS pri teh spremembah vodi bilanco tekočin in predvsem svetuje pac. Ter ga opominja za ostale aktivnosti,
VZDRŽEV. TT: shizofreniki imajo pogosto zvišano TT,zato pac. Poučimo o pravilni mikroklimi, oblačenju, merimo tt itd.
PREHRANJEVANJE IN PITJE: popolno odklanjanje ali prenažiranje, posledica lahko povišana T teža; MS mora opazovati kako je, kaj je, spodbuja zdravo prehrano in skrbi da so obroki vedno ob istem času, ko pac. Hrano odklanja češ da je zastrupljena moramo jesti z njim ali pa prej poskusiti ali pa da si sam naloži itd
GIBANJE: kaže se kot psihomotorična vzburjenost (je nasilen, ima brezciljne gibe, vpije, trga obleko) in kot katatonski nemir (pac. Je negiben, ne reagira na dražljaje, odklanja hrano) lahko so prisotne tudi halucinacije; MS pac. spodbuja k vsakodnevnim aktivnostim, učimo ga o pravilni drži, jutranja telovadba, sprehodi itd.
SPANJE: ne udeležujejo se aktivnosti zato popoldne prespijo in ponoči nič ne spijo, spanec je manj kakokovsten; MS mu pomaga pri ustrezni mikroklimi in da ni hrupa, pomaga da se opravi večerna toaleta, skrbi za vsakdanjo aktivnost,
IZOGIBANJE NEV. V OKOLJU: od MS je odvisna fizična (njene spretnosti) in psihična varnost (zaupanje),nasilno vedenje lahko preprečimo ali omilimo, ko se pa umiri ga pa poučimo o metodah reševanja problemov, obstaja tudi nevarnost samomora zato je potrebna stalna prisotnost osebja in odstranitev nev. predmetov
OSEBNA HIGIENA: pomanjkljiva urejenost in osebna higiena sta 1. Simptom za shizofrenijo; MS motivira pac. da bo samostojno opravljal osebno higieno, kozmetične pripomočke, in da bo seveda imel zagotovljeno intimnost pri vsem tem,
OBLAČENJE: zanimanje za obleko odraža našo pozitivno ali negativno zanemarjenje, zato ko je pac. V bolnišnici mu omogočimo da je v svoji obleki, kar ga vzpodbudi da skrbi za svoj videz, če je potrebno mu MS pomaga pri izbiri,
ODNOSI Z LJUDMI: slabi odnosi, nesprejemanje okolice, sporazumevanje z drugimi je oteženo, motnje v komunikaciji zaradi motenj mišljenja, pac. učimo komunik. Prek terapevtske komunik. in celostna obravnava vodi pac. k vzpodbujanju da sam poišče smisel življenja,
KORISTNO DELO: ti pac. potrebujejo veliko vzpodbude, in v času hospit. naj bi imeli podoben urnik dela kot zunaj bolnišnice, naj se ukvarja s tistim kar rad dela
RAZVEDRILO: ne smemo mu pustiti da kar poležava, ampak da kakovostno preživi svoj prosti čas (kino, igre, aktivnost, sprehod, pevske skupine,…)
UČENJE: usmerjeno v proces spreminjanja razmišljanja, vseskozi se uči in sprejema
DELO Z DRUŽINO: opora družine bistveni vpliva na potek in izid njegove bol, prevelika skrb, čustvena napetost, jeza, brezbrižnost lahko privede do ponovne bol, ko je čas odpusta se svojci ponovno učijo sprejemanja in upoštevanja avtonom. pacienta.
ČUSTVOVANJE-OSNOVNI POJMI:
ČUSTVENE MOTNJE: lahko nastanejo z neustreznim učenjem vrednosti sek. ojačevalcev. To uvrščamo v kategorijo nevrotskih motenj.
Imamo 2 teoriji: PSIHOTERAPIJA (poudarja pomen ponovnega zavestnega podoživljanja travmatičnih čustev in njihovega ozaveščanja) in VEDENJSKA ALI KOGNITIVNA TERAPIJA (naravnana je na učenje ustreznejših vrednosti sek. ojačevalcev).
V obeh primerih pa je za ozdravitev potrebno doseči globoko spremembo v evalvaciji pomena kritičnih življ. situacij, ki je zapisana v možganskih strukturah, ki niso pod neposredno kontrolo človekove zavesti.
MOTNJE RAZPOLOŽENJA: v realnem svetu razpoloženja pridejo in izginejo brez povoda in v blagi stopnji so te spremembe lahko normalne. Motnje razpoloženja pa nastanejo:
Zaradi poškodb možg. sistemov, ki podpirajo emocialne procese,
Zaradi stresa, ki izčrpa in spremeni delovanje monoaminov (noradrenalin, dopamin),
Zaradi bolezenskih poškodb v delovanju nevrotransmitorjev ali hormonske regulacije teh sistemov
ČUSTVA IN ZAVEST: se neposredno oblikujejo šele v človekovi zavesti in tam dobijo posebno kvaliteto, da jih čutimo tako kot jih: barva, vonj, bolečina itd.
ZN PAC. Z DEPRESIVNO MOTNJO:
skrb za to motnjo vključuje na 1. Mestu terapevtsko komunikacijo kot sredstvo za vzpostavljanje donosa preko katerega ga vodimo
DIHANJE: delovanje se zmanjša, redko pospeši; MS dnevno kontrolira VF še posebej pri komorbidnih (njim se spremeni RR,srčni utrip, dihanje itd),
IZLOČANJE: zmanjšana količina blata in urina zaradi neaktivnosti in zmanj. Vnosa hrane, retenca urina in obstipacija pa sta lahko posledica zdravil,
VZDRŽEV. NORMALNE TT:spremenjeno zaradi zdravil to poveča tveg. za infekcijo
PREHRANJEVANJE: pomanjkanje teka (takim ponujamo več obrokov po malo in tekočino zato da ne izgubi na TT), tisti pac. ki tega noče mu damo intravensko infuzijo in prek nje hrano-v akutni fazi je potrebna dnevna kontrola hrane, T teže
GIBANJE: psihomotorična retardacija (ležijo in sedijo ure in ure, stupor) psihomotorična agitacija (intenzivni gibalni nemiri); MS spodbuja pac. k gibanju in spremembi položajev ter umirjanju nemira,
SPANJE: dnevni počitek in neaktivnost motita kvalitetne nočne spance, v akutni fazi pa se pridružujejo še depresivne misli, anksioznost; MS motivira pac. z določanjem urnika in da se z njim pogovori o dnevnem počitku,
IZOG. NEVARNOSTIM V OKOLJU: samomorilna nagnjenja zaradi občutkov krivde, straha, zelo pomembna je varnost (opazujemo ga v gibanju in mirovanju), ter da odkrijemo te težnje in se pogovorimo ter naredimo načrt ZN,
OSEBNA HIGIENA: so brezvoljni in se zanemarijo do te mere da imajo lahko uši, izsušene sluznice, spremenjene nohte, neurejeno pričesko;MS pac. motivira in se z njim pogovorimo o spremembi pričeske, bradi itd.
OBLAČENJE: neupošteva higieno sp. perila nogavic;MS ga mora informirati o redni menjavi in o primernem oblačenju,
ODNOSI Z LJUDMI: pacient se stikom izmika, jih pretrga, ne prenesejo nekoga ki ima manično obliko (njegove znake-da venomer hodi, govori itd.) govor je tih, počasen, komaj razločen; pacienta spodbujamo pri komunikaciji in izražanju čustev,
KORISTNO DELO: šport ima zelo ugodne vplive, svetujemo pa tudi da se vključi v kakšno skupino,
UČENJE:v akutni fazi je nemogoče, kasneje pa z urjenjem in ustrezno pomočjo.
OBRAVNAVA PSIHIČNIH MOTENJ V NOSEČNOSTI IN POPORODNEM OBDOBJU:
VZROKI (biolološki dej. za nastanek popor. duševnih motenj):
Prvesnice-ženska starejša od 35 let (carski rez, pri porodu uporabljeni ginekol. pripomočki, še posebej ko je otrok prizadet),
Povezave z duš. motnjami v nosečnosti, prezgodnji porod
POPORODNI DEPRESIVNI SINDROM:
Poporodna otožnost (pojavlja se 48h po porodu, povezana je z upadom kontracepcije, izločanjem placente, ZNAKI: jokavost, depresija, to izzveni sama ali po vzpostavitvi hormonalnega ravnovesja),
Poporodna nevrotična depresija (pojavi se nekaj tednov ali mesec po porodu, ZNAKI:brezvoljnost, potrtost, izguba apetita, pretirana skrb za otroka, dvomi v svojo materinsko vlogo; ženske ne iščejo pomoči, kar lahko samo poglobi še težave),
Poporodna velika depresija (simptomatska depresivna psihoza, porodnica ima depresivne in samoobtoževalne ter hipohondrične blodnje, simptomatika se spreminja in lahko zavede domače, obstaja možnost samomora).
