Nevrologija je znanje o živčevju (struktura, delovanje, bolezni)

KLINIČNA NEVROLOGIJA
NEVROLOGIJA

Nevrologija je znanje o živčevju (struktura, delovanje, bolezni)

Klinična nevrologija uporablja nevrologijo da ugotovi mesto in vzrok okvare (lezije) v živčevju ter skuša vzrok odpraviti (zdravljenje). Preprečuje nastanek okvare.
Živčni sistem: nevron, sinapsa, nevrotransmiterji, zgradba centralnega (veliki možgani, možgansko deblo, mali možgani, hrbtenjača) in perifernega živčnega sistema (somatski in avtonomni), ventrikularni sistem in cerebrospinalni likvor, možganske ovojnice, živčni krvni obtok – arterije vene.

Nevrološki sistemi (motorični, senzorični, vidni, vohalni, slušni, ravnotežni), klinična nevrološka preiskava, paraklinične diagnostične metode (slikovne metode, funkcionalne metode)

Bolezni živčevja, možgansko žilne bolezni, tumorji živčevja, demilinizacijske bolezni, poškodbe živčevja, infekcije živčevja, deficitarne bolezni, prirojene anomalije, degenerativne bolezni, epilepsija, glavoboli

Bolezni hrbtenjače, bolezni perifernega živčevja, bolezni mišic

ŽIVČNI SISTEM

JE CELOTEN ŽIVČNI APARAT, KI JE SESTAVLJEN IZ CENTRALNEGA DELA (MOŽGANOV IN HRBTENJAČE) IN PERIFERNEGA DELA (SPINALNIH IN KRANIALNIH ŽIVCEV, AVTONOMNIH GANGLIJREV IN PLEKSUSOV)

Živčevje je zmožno zbiranja informacij iz okolja in lastnega telesa.

V živčevju se informacije obdelujejo (procesirajo).

Živčevje lahko tvori smotrne in kompleksne odzive

Živčevje zagotavlja homeostazo (stalno notranje okolje) (avtonomno živčevje)

Živčevje omogoča gibanje telesa, okončin …,

intelektualno dejavnost (govor, mišljenje, spomin, pisanje ….)

Osnovna gradbena enota je NEVRON živčevje je sestavljeno iz okoli 100 miljard nevronov
OSNOVNI DELI NEVRONA: Celično telo , Dendriti, Akson
Piramidne celice, spinalni motorični nevroni, purkinijeve celice (več podaljškov 1 akson)

Delovanje živčevja omogoča lasnost nevronov –VZDRAŽNOST

• 
  Celična membrana nevronov je semipermeabilna (nepropustna za Na⁺, Cl^-)
  

- V mirovanju se tvori električni potencial – mirovni membranski potencial (-70V)
Motnja (električna, mehanska, kemična) lahko sproži AKCIJSKI POTENCIAL (“IMPULZ”)

Med generiranjem AKCIJSKEGA POTENCIALA se spreminjajo prevodnosti za Na⁺ in K⁺

AKCIJSKI POTENCIAL se prenaša vzdolž aksona (debelejši mielinizirani aksoni –Ia Ib (A) hitreje prevajajo AP kot tanjši nemielinizirani aksoni-II, III IV (A,A,C)
AKCIJSKI POTENCIAL se prenaša iz nevrona na nevron (dendriti prenašajo AP k telesu nevrona, aksoni prenašajo AP od telesa nevrona)

Prenašanje AP iz nevrona na nevron omogočajo sinapse

Presinaptični končiči vsebujejo nevrotransmiter

Postsinaptični končiči vsebujejo receptorje za nevrotransmiter

Vmes je sinaptična špranja

Tipi sinaps: aksodendritska, aksoaksonska, aksonevronska

NEVROGLIJA

Astrociti

(Astroglija)- Fizična in prehranjevalna podpora nevronom 1) čistijo ostanke nevronov 2) transportirajo prehrambene surovine nevronom 3) so skelet živčevja; 4) regulirajo sestavo ECT.
Microglija- Kot astrociti, microglija prebavlja ostanke nevronov.

Oligodendroglija- Izolacija (mielin) nevronov v CŽS.

Satelitske Celice- Skelet v PŽS.

Schwannove celice- Izolacija (mielin) nevronov VPŽS

CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM

4 OSNOVNi DELI CŽS: Veliki možgani,Mali možgani ,Možgansko debelo, Hrbtenjača

VELIKI MOŽGANI

DELI VELKIH MOŽGANOV

• 
  Možganska skorja (girusi, sulkusi)
  
• 
  Bela možganovina
  
• 
  Talamus
  
• 
  Hipotalamus
  
• 
  Bazalni gangliji
  

BELA MOŽGANOVINA

Povezuje obe hemisferi, skorjo in globoke strukture …

TALAMUS

Je recipročno povezan z možgansko skorjo in z drugimi predeli (bazalnimi gangliji, malimi možgani, možganskim deblom). Integrira motorično in senzorično dejavnost

HIPOTALAMUS

Je središče avtonomnih dejavnosti (uravnavanje TT, hranjenja..)

Povezan je s hipofizo

BAZALNI GANGLIJI

Pomembni za gibanje in mišični tonus

N. kavdatus, putamen, klavstrum, amigdaloidni kompleks

Povezani so s skorjo, talamusom in jedri v možganskem deblu, so del ekstrapiramidnega sistema

MOŽGANSKA SKORJA

motoričnega in senzoričnega sistema.Je mesto višjih živčnih dejavnosti (spomin, govor, zaznavanje, mišljenje) del

Delitev na režnje

• 
  Frontalni (čelni)
  
• 
  Parietalni (temenski)
  
• 
  Okcipitalni (zatilni)
  
• 
  Temporalni (senčnični)
  
• 
  Limbični
  

MOŽGANSKO DEBLO

Medula, Pons, Mezencefalon

• 
  Dolge proge: Veliki možgani-hrbtenjača (križanje)
  
• 
  Možganski živci (III –XII)
  
• 
  Povezave s malimi možgani
  
• 
  Ekstrapiramidna jedra (substanca nigra, n. ruber)
  

• 
  Piramidna proga (kortikospinalna proga), kortikobulbarna proga
  
• 
  Sistem medialnega in lateralnega leminiska
  
• 
  Povezave z malimi možgani
  

• Medialni longitudinalni fascikel

• 
  Motorični možganski živci (III, IV, V VI, VII, IX, X, XI, XII)
  
• 
  Senzorični možganski živci (V,VIII, VII-intermedius)
  

MALI MOŽGANI

VERMIS,CEREBELARNI HEMISFERI

Cerebelarna skorja

Cerebelarna bela substanca

• 
  Povezave (povratne) s možgansko skorjo in hrbtenjačo ter ravnotežnim organom (povezave se 2-krat križajo)
  

• 
  so del motoričnega sistema (koordinacija ravnotežje)
  

HRBTENJAČA

• 
  JE SESTAVLJENA IZ SEGMENTOV
  
• 
  IZ VSAKEGA SEGMENTA IZHAJAJO SPINALNI ŽIVCI HRBTENJAČA JE “AVTOCESTA”, KI POVEZUJE CŽS IN PŽS
  

• 
  Motorične proge: piramidna proga
  
• 
  senzorične proge: zadnji stebrički, spinotalamični trakt (lateralni, anteriorni)
  

Sprednji rogovi ( motorični nevron)
DELI PERIFERNEGA ŽIVČNEGA SISTEMA (PŽS)

Somatski PŽS: senzorična in motorična živčna vlakna ter receptorji