M. F. Ziya yeva, G. X. Ma VL yano va ginekologiya


P a ra zitla rg a q arshi v o sita la r


səhifə179/220
tarix16.08.2023
ölçüsü
#139571
1   ...   175   176   177   178   179   180   181   182   ...   220
Зияева М.Ф. Гинекология. 2-нашри

P a ra zitla rg a q arshi v o sita la r
T r i x o m o n a d l i
k o l p i t n i d a v o l a s h
u c h u n
m e t r o n i d a z o l
(trix o p o l 250, flagil, k lion, e f lo r a n ) q o i l a n i l a d i . T rix o p o l 500 
vaginal s h a m c h a k o ‘rin ish id a ishlab c h iq a rila d i. Bu p re p a r a tla r
b ilan b ir q a to r d a , shilliq q av a t z a m b u r u g l i z a ra r la n is h n in g
o ld in i o lis h d a n ista tin p re p a ra ti q o i l a n i la d i .
G orm on oterap iya
G o r m o n l a r bilan d a v o la s h d a ichki sekretsiya bez la rid an
ta b iiy y o ‘l bilan o lin g a n p r e p a r a tl a r va sin te tik a n a lo g la r
q o i l a n i la d i .
D a v o la s h n in g quyidagi turlari m avjud:
1. 
О ‘m i n i b o su v c h i g o r m o n te ra p iy a —
o r g a n i z m d a
g o r m o n l a r m iq d o r i 
y e tis h m a s lig id a yoki k a m a y ib
k e tg a n d a
q o i l a n i la d i .
2. 
S tim ullovchi gorm onterapiya —
o r g a n iz m d a g i ta b iiy
g o r m o n ishlab ch iq arilish in i k u ch a y tirad i.
3. 
Tormozlovchi gormonterapiya —
e n d o k r in
b e z la rn in g
gipersekretsiyasida q o i l a n i l a d i .
G o r m o n a l p re p a r a tla r q u y id a g ic h a farq lan ad i:
— a y o lla r jinsiy g o r m o n i (e stro g en va sariq ta n a g o r m o n -
lari);
— e r k a k la r jin siy g o rm o n i.
E stro g e n p rc p a ra tla r g a — e s tro n (follikulin), estra d io la
d i p r o p i o n a t , etin ile strad io l (m ik ro fo llin ), sinestrol kiradi.
217


E stro g en p r e p a r a tla r n in g aktivligi shartli b irlikla rda (Т В ) 
ifo d a la n a d i (1 m g e s tro n
10 ООО Т В tashkil qiladi).
K o ‘ r s a t m a l a r . B irla m c h i va ik k ila m c h i a m e n o r e y a ,
in fa n tiliz m , b e p u s h tlik , k lim a k te rik va p o stk a stra tsio n s in d - 
r o m la r d a , b a c h a d o n d a n d isfu n k sio n al q o n k e tg a n d a qoMla­
niladi.
M o n e l i k . J in s iy a ’z o l a r va sut b e z in in g o ‘s m a sid a . 
B irin c h id a n , sust ishlay o tg an e n d o k r in b e z la rn in g y e tis h m a -
y o tg a n g o r m o n l a r i n i toMdirish, ik k in c h id a n , b ir o n o ‘zgarish 
yoki kasallik o q i b a t i d a n o r m a d a n o r tiq r o q ishlay o tg an e n d o k ­
rin b e z la r n in g s e k r e tin i n e y tra lla s h m a q s a d i d a o r g a n iz m g a
g o r m o n a l p r e p a r a tl a r v a sin te tik g o r m o n l a r yub o rilad i. E n ­
d o k r in b e z la r o r t i q c h a ishlab, g o r m o n l a r k o ‘p c h i q q a n d a b o s h ­
q a b e z la rn in g b irgala shib ish lash i buziladi.
T u x u m d o n funksiyasi b u z ilg a n d a t u x u m d o n g o r m o n i ning 
p re p a ra tla ri g in e k o lo g iy a d a ken g qoMlaniladi.
T u x u m d o n n i n g e k stra ktla ri 
ovarinlar
d e b ataladi. T u x u m ­
d o n t o ‘q im a s id a g o r m o n l a r k a m r o q boMadi, follikula yorilishi 
paytiga kelib follikular s u y u q lik d a ovarial g o r m o n k o ‘payadi. 
F o llik u la r a p p a r a t d a n ish lan ib c h iq a d ig a n bu g o r m o n
estrogen
gormon
d e b ataladi.
T u x u m d o n g o r m o n l a r i b e v o sita q o n g a oMib, siydik bilan 
c h iq q a n i u c h u n tabiiy e s tro g e n m o d d a l a r n in g p re p a ra tla ri folli­
k u lar g o r m o n l a r h o m i la d o r a y o lla r yoki ot siydigidan olinadi.
T u x u m d o n g o r m o n l a r i n i n g p re p ara tlari ta b le tk a , t o m c h i
d o ri va a m p u l a l a r d a (teri o stig a y u b o r is h u c h u n ) ish lab
chiqariladi.
T u x u m d o n g o r m o n l a r i d a n quyidagi h o lla rd a qoMlaniladi:
— in fa n tiliz m ;
— b a lo g ‘atga yetish d a v r id a q o n y aratish fu n k siy asin in g
b u z ilishi;
— k lim a k te riy dav rid a ;
— o v q a tla n is h n in g buzilishi (y o g ‘ bosishi);
— h a y z k o ‘rish fu n k siy a sin in g buzilishi;
— t u g ‘m a s lik (yalligManish j a r a y o n l a r i n i n g o q ib a tla r ig a
bogMiq boM m agan t u g l maslik);
— ichki sekretsiya b c z la rin in g kasalliklari;
— b a ’zi nerv kasalliklari (epilepsiya) va psixozlar. Tegishli 
k o ‘rs a tm a la r boM ganda sintetik g o r m o n l a r ( j u m l a d a n , s i n e ­
strol) d a n fo y d a la n g a n m a ’qul.
218


Jin siy a ’z o la r n in g c h a la ta ra q q iy etish i, t u x u m d o n l a r g ip o - 
funksiyasi va sh u tufayli g ip o o l ig o m e n o r e y a yoki ikkila m c h i 
a m e n o r e y a b e lg ila rin in g kelib c h iq is h i, g e m o r r a g i k m e t r o -
p atiy ag a estro g e n p re p a r a tla r b ilan d a v o qilinadi.
S ut b cz la rin in g rakida va t u x u m d o n n i n g xavfli o ‘s m a la rid a
h a m este ro g e n p re p a ra tla ri ken g qoM lanilm oqda. O d a td a , u lar 
k e k s a y o s h d a g i
v a k e c h k i
m e n o p a u z a d a g i
b e m o r l a r g a
b u y u rila d i.
M e n o p a u z a d a b o 'l g a n yoki m e n o p a u z a d a n keyingi birin ch i 
yillarda (5 y ilgacha) a n d r o g e n la r n i q o l l a s h m a q s a d g a m uvofiq.
S in te tik e ste r o g e n p r e p a ra tla r n i teri ostiga yub o rish u c h u n
a m p u l a l a r d a v a ic h is h u c h u n t a b l e t k a l a r s h a k l i d a ish lab
chiqariladi.
S ariq t a n a h a m ichki sekretsiya bezi h is o b la n a d i, t u x u m ­
d o n n i n g sh u ta n a d a n ish lan ib
c h iq a d ig a n ik k in ch i g o r m o n i
sariq t a n a g o r m o n i
progesteron
d e b ataladi.
S ariq t a n a n in g sintetik g o r m o n la r i 
progesteron
va 
pregnin
n o m i bilan ishlab chiq arila d i.

Yüklə

Dostları ilə paylaş:
1   ...   175   176   177   178   179   180   181   182   ...   220




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

gir | qeydiyyatdan keç
    Ana səhifə


yükləyin