Uvod V javno upravo



Yüklə 254 Kb.
səhifə1/5
tarix16.02.2017
ölçüsü254 Kb.
#8933
  1   2   3   4   5
UVOD V JAVNO UPRAVO

DRŽAVNA UPRAVA:je instrument sredstvo države za izvajanje njene prvenstvene funkcije.DU pri izvajanju te funkcije v glavnem s svojimi abstraktnimi in konkretnimi odločitvami na praven način ureja odnose v družbi.Sem spada tudi neposredno izvajanje

prisile, vendar vedno kot posledica pravnih odločitev.Podrobnejša razčlenitev pa pokaže da je ta funkcija sestavljena iz:


-izvrševanja zakonov in drugih predpisov

-odločanje o pravnih stvareh

-izvrševanje upravnega nadzorstva:inšpekcije
Organizacijsko pa izvajajo to funkcijo vlade in ministrstva.Poleg tega upravlja državna uprava naloge strokovno-tehnične uprave, ki jih sestavljajo predvsem zbiranje informacij ter oblikovanje alternativ za podporo upravnega odločanja.Sem sodi spremljanje celotnega stanja na posameznih področjih ter predlaganje zakonov in drugih aktov in ukrepov

teh organov.Strokovne službe vlade in ministrstva ali pa posebne upravne organizacije v okviru ministrstva izvajajo te funkcije. Pospeševalne naloge kjer vlada in ministrstva z neoblastnimi ukrepi pospešujejo razvoj drugih delov družbenega sistema predvsem gospodarstva.Organizacijsko v javno upravo sodijo vlada in ministrstva in torej bolj ali manj samostojne organizacije v njihovem okviru in tako organizacije javne uprave imenujemo TERITORIALNI UPRAVNI SISTEM na državni ravni.Funkcije državne uprave lahko na podlagi javnega pooblastila opravljajo tudi organi izven državne uprave zaradi racionalnosti.Organizacijsko pa v državno upravo spadajo samo vlada in ministrstva oziroma organi v njihovem okviru.Funkcionalna opredelitev je širša od organizacijske opredelitve.


LOKALNA SAMOUPRAVA:je normativno-pravna institucija.Tvorijo pravno urejena razmerja v lokalni skupnosti na področju odločanja o skupnih zadevah.To odločanje mora biti avtonomno oziroma neodvisno od države, samo v tem primeru lahko govorimo o lokalni samoupravi.V nasprotnem primeru ta je izrednega in odvisnega odločanja pa gre zgolj za lokalno upravo.

Lokalna samouprava je torej pravno urejena avtonomija odločanja o lastnih zadevah lokalnih pristojnosti.Organizacijsko sodijo v sistem lokalne samouprave občine in pokrajine, ki jih lahko tudi imenujemo LOKALNI-TERITORIALNI UPRAVNI SISTEMI.


JAVNE SLUŽBE: so dejavnosti, ki zagotavljajo javne dobrine in javne storitve, to so tiste dobrine in storitve, ki so nujno potrebne za delovanje posameznega družbenega sistema pa jih iz različnih razlogov ni mogoče oziroma v celoti zagotoviti preko sistema tržne menjave.Tej morebitni oziroma vsebinski definciji je treba še dodati pravni element to pomeni, da so to tiste dejavnosti, ki jih država določi kot takšne in za njih vzpostavi poseben pravni režim.Sem sodijo vse družbene dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo) in dejavnosti materialne infrastrukture in to so FUNKCIONALNI UPRAVNI SISTEMI.

UPRAVNI SISTEM




TERITORIALNI FUNKCIONALNI



CENTRALNI LOKALNI

JAVNI SEKTOR: kriterij za določitev javnega sektorja je lastništvo države, vse kar je v lasti države ne glede na katerem področju se nahaja.Pojem javnega sektorja ne vzajema celotne državne uprave čeprav so vsi njeni organi v »vlasti države«.S praktičnih vidikov javna uprava in sektor se ne razlikujeta in dostikrat boste imeli sinonimno uporabo javna uprava in javni sektor se pokriva.

V javno upravo spadajo torej funkcionalno in organizacijsko 4 področja:


-državna uprava

-lokalna samouprava

-javne službe in

-javni sektor




POJEM UPRAVE IN UPRAVLJANJE

Je osrednji pojem vede o upravi in ima v različnih jezikih različne pomene pri čemer pa sta osnovna 2(dva):


1.Uprava predstavlja zbir upravnih organizacij. npr. ZVEZNA UPRAVA ZDA

2.Uprava označuje določene dejavnosti. npr. uprava za javne odnose


Pojem uprava izhaja iz glagola upravljati, kar pomeni:
1. urejati oz. usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti primer:upravljati državo, občino, ozemlje…

2. odločati o porabi izkoriščanja ali vzdrževanja česa primer:upravljati gozdove, TNP, premoženje, zapuščino…

3. s posebnimi sredstvi ali načini uravnavati delovanje česa.npr: federativno upravljanje države, moderno upravljanje podjetja.

Z strokovnega vidika je za številne avtorje uprava neko delovanje, funkcioniranje in to imenujemo FUNKCIONALNO POIMENOVANJE UPRAVE.Pri tem se pojma uprava in javno delovanje pokrivata.

Drugi avtorji razumejo upravo v organizacijskem smislu in s tem označujejo zbir vseh upravnih organov, upravni aparat, oziroma upravno organizacijo.V tem istem smislu se pojav uprava uporablja tudi za povsem določeno skupino upravnih organizacij (carinska, davčna, uprava podjetja). Organizacijske opredelitve so subjektivne opredelitve, funkcionalne opredelitve pa so objektivne definicije javne uprave.Vendar pa nobena od teh ne pove,kaj je bistvo uprave.Vsebinske definicije uprave sodijo vse do sedaj omenjene opredelitve.Nasprotje so formalne opredelitve, poudarjajo, da je uprava tisto kar določa neka vrsta predpisa.Vse to so tudi pozitivne definicije uprave.Imamo pa negativne definicije uprave.Uprava je državna upravnost, ki ni niti zakonodaja niti sodstvo.Vse te opredelitve ne povedo bistva uprave.Razlikovanje obeh primerov uprave je pomembno in zato se za upravo v funkcionalnem smislu uporablja izraz UPRAVLJANJE v organizacijskem pa izraz UPRAVNA ORGANIZACIJA.

Bistvo uprave lahko spoznamo samo če spoznamo glavne značilnosti in vsebino upravnega delovanja oziroma upravne dejavnosti.Z različnimi dejavnostmi se ustvarjajo in zagotavljajo potrebe za zadovoljitev potreb družbe in njenih članov.Za opravljanje različnih dejavnosti je treba oblikovati in vzpostaviti različne organizacije, ki bodo omogočale opravljanje teh dejavnosti.To pomeni, da mora biti organizacija opredeljena posebnostim določenim dejavnostim in ne obratno.Če želimo razumeti upravo moramo predvsem obronavati vse tiste njene značilnosti, ki so lastne upravi, kot osebno dejavnost in ki jo razlikujejo od drugih dejavnosti iz organizacijskih vidikov pa se v nobenem primeru ne moremo dokopati do bistva pojma uprave.Uprava ni pojav pri čemer prvi izraz zajema njegov organizacijski, drugi pa funkcionalni vidik.V tem se večina avtorjev strinja.Razlikujejo pa se v sami opredelitvi vsebine pojav upravljanje.


1.Prevladujoča smer v Ameriki, pri nas jo zastopa France Bučar in trdi da je upravljanje proces odločanja o skupnih ciljih in načinih za njihovo uresničitev.Ta dejavnost poteka preko različnih faz, ki skupaj tvorijo upravni proces in te faze so predvsem:

-zbiranje informacij oziroma ugotavljanje dejanskega stanja

-oblikovanje različnih alternativ

-izbor med alternativami oz. odločitev v ožjem smislu

-nadzor nad izvajanjem odločitev

Upravljanje torej zajema sam proces odločanja in vso strokovno pomoč pri odlločanju.Takšno opredelitev pojma upravljanja je gotovo najširša saj na področju družbenih ved zajema celoten proces družbenega odločanja.Iz organizacijskih gledano pa opravlja to dejavnost celotni upravno-politični podsistem v katerem je klasična uprava samo eden izmed njegovih delov.V tem primeru v samoupravljanje spada tudi politična funkcija.Drugi avtorji to politično funkcijo izločajo.


2. Druga smer, ki jo zastopa večina drugih slovenskih avtorjev znanosti pa upravljanje opredeluje nujno potrebno drugo dejavnost, ki omogoča da nemoteno poteka v temeljni organizaciji.Ta opredelitev je ožja od druge ne vzajema politične funkcije opravljanja in vzajema samo instrumentalni del uprave.Torej odločanje v okviru že sprejetih odločitev.Njena posebnost je v poudarku na razlikovanju.Med tako imenovano temeljno in upravno dejavnostjo oz. pomožnimi nalogami, ki omogočajo opravljanje temeljne dejavnosti.Upravna dejavnost mora biti prilagojena temeljni dejavnosti.Sestavljajo jo pa dejavnosti, ki imajo svoje posebne značilnosti, ki tvorijo neko celoto čeprav je uprava pomožna dejavnost je kljub temu nujno potrebna, ker neposredno omogoča urisničevanje glavnih nalog.Rezultati opravljanja se kažejo u temeljni dejavnosti in ne v sami upravi.Upravljanje torej ne more biti samo sebi namen, zmeraj je namenjena temeljni dejavnosti to je ustvarjanju določenih dobrin s katerimi se zadovoljuje ljudi družbe in celote.Upravljanje ima na vseh družbenih področjih enako vlogo in enako naravo.Upravljanje je univerzalni sodobni pojav, ki se pojavlja povsod tam kjer imamo opravka z organiziranim človeškim delom.Upravljanje je umska dejavnost in upravljanje je INTERDISCIPLINARNA DEJAVNOST.



Yüklə 254 Kb.

Dostları ilə paylaş:
  1   2   3   4   5




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azkurs.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

gir | qeydiyyatdan keç
    Ana səhifə


yükləyin