Osnove pediatrije

Teţave pri materi 
 
V prvem mesecu po porodu je veliko problemov, povezanih z doječo dojko. Najpogosteje se 
pojavijo občutljive, boleče in ranjene prsne bradavice. 
 
Občutljive prsne bradavice 
Pozno v nosečnosti in v začetku dojenja je občutljivost bradavic povečana. Vrh doseţe tretji 
do sedmi dan po porodu in se izboljša, ko naraste količina mleka.  
 
Povečana občutljivost je posledica povečane prekrvavitve in normalnega odpadanja epitelnih 
celic na prsnih bradavicah. K temu pripomore tudi negativni pritisk pred brizgom mleka. Med 
iztekanjem mleka se občutljivost prsnih bradavic zmanjša.  
O
bčutljivost v področju bradavic, 
ki  traja  več  kot  teden  dni  in  se  čuti  ves  čas  dojenja,  ni  normalna  in  potrebuje  ukrepanje. 
Največkrat zadostuje ţe poprava pristavljanja in otrokovega poloţaja med dojenjem. 
Boleče prsne bradavice 
Bolečina  med  dojenjem  je  najpogosteje  poveza  na  s  nepravilnim  poloţajem  otroka,  zato  je 
potrebno  dojenje  opazovati  in  popraviti  otrokov  poloţaj.  Otrok  mora  biti  med  dojenjem 
pravilno pristavljen. 
Na začetku dojenja ţenske lahko čutijo bolečino zaradi raztegnjenih  kolagenskih  vlaken. Ko 
fleksibilnost bradavic naraste, se bolečina zmanjša. Prehodna bolečina pri pristavitvi je lahko 
posledica pomanjkanja keratinskih slojev v epiteliju bradavice. 
Vazospazem bradavice pa je stanje, ki ga matere opisujejo kot izjemno bolečino, zbadanje in 
pečenje v bradavici. Podobno je Raynaudovi bolezni.  Bradavica je po dojenju bela, barva pa 
se lahko spreminja od bele proti modri  in  nato  rdeči.  Ponavadi  je otrok  pravilno pristavljen. 
Zdravljenje  je  simptomatsko  s  toplimi  kompresami.  Mati  naj  doji  v  toplem  prostoru,  opusti 
naj kajenje. Priporočajo tudi zdravljenje z nifedipinom. 
 
Ploske in vdrte bradavice 
Niso nujno povezane s teţavami pri dojenju, ker ima pravilno pristavljen otrok v ustih velik 
del  bradavičnega  kolobarja.  Poleg  tega  ni  toliko  vaţna  oblika  bradavice  kot  njena 
vzdraţljivost. Pri draţenju bradavičnega kolobarja se tudi ploska bradavica lahko izboči in s 
tem prilagodi otroku, kar pa ne velja za anatomsko vdrte bradavice. 
 
Ranjene prsne bradavice 
Največkrat  je  razlog  ta,  da  otrok  med  dojenjem  ni  pravilno  pristavljen.  V  ustih  ima  le 
bradavico, ki jo ţveči in rani. Materi pomagamo tako, da se namesti v takšen poloţaj, da bo 
med  dojenjem  otrok  pravilno  pristavljen. Razlog  ranjenih  prsnih  bradavic  je  lahko  otrokov 
prekomerno priraščen jezik (ankiloglosija). Frenulum je vezivna membrana, ki pritrjuje jezik 
na  dno  ustne  votline.  Ankiloglosija  lahko  preprečuje,  da  bi  se  jezik  dvignil,  iztegnil  in 
oblikoval  v  ţleb.  Zato  sta  tehnika  in  ritem  sesanja  spremenjena.  Ob  hranjenju  je  povečano 
delo,  učinek  hranjenja  pa  manjši,  otrok  se  skoraj  neprekinjeno  doji.  V  hujših  primerih  je 
potrebno opraviti frenulotomijo (prerez sprednjega dela frenuluma). 
 

82 
 
Pogosto se teţave pri dojenju  kaţejo tudi kot zastojna dojka, zamašeni mlečni vodi, mastitis 
in absces. Večinoma jih lahko preprečimo ali izboljšamo, zato jih je treba zgodaj prepoznati, 
nemudoma zdraviti in natančno spremljati, da mati ne preneha dojiti. Klinični znaki so opisani 
v tabeli 6.  
 
Tabela 6. Klinični  znaki  pri  zastojni  dojki,  zamašenih  mlečnih  vodih,  mastitisu  in                         
abscesu. 
 
Klinični 
znaki 
Zastojna 
dojka 
Zamašeni 
mlečni vodi 
 
Mastitis 
Absces 
Začetek 
Postopen, 
po porodu 
Postopen,  
po dojenju 
Nenaden,  
po 10. dnevu 
 
Nenaden,  
po 10. dnevu 
 
Mesto 
Obojestransko  Enostransko 
Običajno 
enostransko 
 
Običajno 
enostransko 
 
Otekla dojka 
V celoti  
Omejeno, 
tudi 
na      različnih 
mestih 
Omejeno 
 
Omejeno, 
zaznavno 
valovanje tekočine 
 
Vroča dojka 
V celoti 
Redko 
Omejeno 
Omejeno 
 
Rdeča dojka 
Ne 
Ne 
Da 
 
Da 
Boleča dojka  V celoti 
Zmerno, 
omejeno 
Močno,  
omejeno 
 
Močno,  omejeno 
 
Telesna 
temperatura 
 
<38,4°C 
<38,4°C 
>38,4°C 
 
>38,4°C 
 
Splošno 
počutje 
Dobro 
Dobro 
Kot pri gripi 
 
Kot pri gripi 
 
 
Pri  vseh  opisanih  teţavah  obsega  zdravljenje  nadaljevanje  dojenja,  zadosten  vnos  tekočine, 
počitek,  protibolečinsko  zdravljenje  (po  potrebi).  Mastitis  je  treba  poleg  naštetih  ukrepov 
zdraviti  z  antistafilokoknimi  antibiotiki  (10-14  dni),  doma  ali  v  bolnišnici  (intravenozno 
dajanje).  Če  trajajo  znaki  mastitisa  kljub  zdravljenju  več  kot  72  ur,  se  je  verjetno  razvil 
absces.  Absces  je  treba  poleg  naštetih  ukrepov  zdraviti  z  incizijo  in  drenaţo  (lahko  tudi 
večkrat dnevno) do popolnega izpraznjenja.  
 
 
 
 

83 
 
Teţave pri otroku (novorojenčki,  ki zahtevajo posebno pozornost) 
 
Med  novorojenčke,  ki  zahtevajo  posebno  pozornost  pri  dojenju,  sodijo  nedonošenčki, 
novorojenčki  s  hipoglikemijo,  porodnimi  poškodbami,  nevrološkimi  okvarami,  prirojenimi 
napakami,  novorojenčki, ki so doţiveli perinatalno asfiksijo ter dvojčki in trojčki.  
Novorojenčki, ki zahtevajo posebno pozornost, potrebujejo tudi veliko strokovne pomoči, da 
so lahko hranjeni z materinim mlekom in celo dojeni.. 
 
Nedonošenčki 
Najboljša izbira za hranjenje nedonošenčka je materino prematurno mleko, nato mleko druge 
matere in prilagojeno mleko za nedonošenčke, nazadnje druge vrste mleka. Prematurno mleko 
se izloča do 6 tednov po porodu. 
Za nedonošenčka so prednosti hranjenja s prematurnim mlekom pred hranjenjem z mlečnimi 
formulami številne. Prematurno mleko omogoča boljše prebavljanje in presnavljanje, hitreje 
se vzpostavi delovanje prebavil: aminokisline in maščobne kisline v mleku pospešijo 
dozorevanje črevesja. Praznjenje ţelodčka je dvakrat hitrejše. Aktivni encimi in faktorji 
razvoja pomagajo pri prebavi v nezrelem črevesju. Zmanjšana je moţnost za nastanek 
alergijskih obolenj. Otrok ne pridobiva teţe le na račun vode in maščob, debelijo se tudi kosti 
in druga tkiva. Optimalno se razvija vid. Retinopatija nedonošenčka je 2,3-krat manj pogosta 
kot pri otrocih, hranjenih z mlečnimi formulami. Zaradi dolgo-veriţnih  nenasičenih 
maščobnih kislin sta boljša kognitivni in nevrološki razvoj. Prematurno mleko vsebuje višje 
koncentracije kalorij, maščob, beljakovin, natrija, kloridov, kalija, ţeleza, magnezija in manj 
kalcija in fosforja. Omogoča usklajeno rast vseh organskih sistemov. Nedonošenčka ščiti pred 
okuţbo in okvaro nezrelih ledvic.  
Nedonošenček potrebuje za normalno rast pribliţno 109 kcal/kg/dan. Po prvem mesecu včasih 
hranjenje  s  prematurnim  mlekim  ne  zadostuje  za  pokrivanje  kaloričnih  potreb  (posebej  pri 
otrocih  z  manj  kot  2500  g  in  pod  30  tedni  nosečnosti).  Dodajanje  hranil  je  potrebno  le  pri 
nezadovoljivi rasti, dokazani potrebi po elektrolitih in pri ekstremno nizki porodni teţi.  
 
Okrepitev (angl. fortification) prematurnega mleka 
Nedonošenček s teţo pod 1500 g ima lahko večje potrebe po beljakovinah in mineralih kot jih 
zagotovi  prematurno  mleko,  tudi  zauţiti  obroki  so  količinsko  majhni.  Zato  njegova  rast  po 
rojstvu  ni  tako  hitra  kot  bi  bila,  če  bi  še  ţivel  v  maternici.  To  je  razlog,  da  uporabljajo  za 
okrepitev prematurnega mleka industrijsko pripravljene okrepčevalce mleka (angl. fortifiers). 
Upočasnijo  praznjenje  ţelodca  in  zmanjšajo  protivnetni  učinek  materinega  mleka.  Zaradi 
povečane ozmolarnosti zvišajo moţnost bolezni prebavil. Pridobivanje otrokove telesne teţe 
in  kostne  mineralizacije  je  le  kratkoročno.  Tekoči  okrepčevalci  ali  prematurne  mlečne 
formule se uporabljajo, če materina tvorba mleka ni zadostna. Z ţenskim mlekom jih mešamo 
v razmerju 1:1 ali 1:2. Okrepčevalci v obliki prahu so primernejši, ker ne povečajo volumna 
obroka. 
Za okrepitev prematurnega mleka pa je najboljše materino zadnje mleko (angl. hindmilk). 
Ima  visok  krematokrit  (odstotek  maščob),  saj  vsebuje  2-3-krat  več  maščob  kot  predmleko 
(angl. foremilk). Je nizko ozmolarno in visoko kalorično. Pri hranjenju po sondi, posebej pri 

84 
 
kontinuiranem hranjenju, lahko maščoba zastaja na steni sonde. Ko tvori mati dovolj mleka, 
izteka pri črpanju predmleko prvih 3-5 minut, nato zadnje mleko. 
Zgodnje hranjenje z materinim mlekom po nazogastrični sondi spodbudi prebavne hormone, 
omogoči  razvoj  zaščitne  flore  prebavil,  izboljša  mekonijsko  praznjenje  črevesja  in  zmanjša 
obolevnost ter umrljivost zaradi nekrozantnega enterokolitisa. Najboljše je sveţe izbrizgano, 
manj  globoko  zmrznjeno  in  odtajano  materino  mleko,  najmanj  prilagojene  mlečne  formule. 
Začnemo  z  0,5-1  ml/obrok.  Okrepčevalce  dodamo,  ko  otrok  popije  100 ml/kg/dan.Če  otrok 
slabo uspeva, dodajamo olja (0,5 ml/3 ure v bolusu). Ko otrok podvoji teţo, dodajamo ţelezo. 
Nezrele  nedonošenčke  hranimo  po  nazogastrični  sondi,  pri  zelo  nezrelih  je  potrebno 
intravenozno hranjenje z glukozo, aminokislinami, lipidi, minerali in vitamini ali pa posebne 
tehnike,  kot  je  jejunalno  hranjenje.  Pri  zrelejših  nedonošenčkih  se  izogibamo  hranjenja  po 
cuclju,  ki  lahko  povzroči  sesalno  zmedo.  Otroka  hranimo  po  brizgi,  skodelici,  ţlički.    Ni 
pravila, kdaj je nedonošen otrok sposoben za dojenje.  
Nedonošenčki nad 31. tedni gestacijske starosti so lahko občasno učinkovito podojeni, nad 34. 
tedni gestacijske starosti so se ţe sposobni zadovoljivo prehraniti na dojki. Začnemo s koţnim 
stikom, pristavimo otroka na izpraznjeno dojko, materi pomagamo pri pristavljanju: pazimo, 
da ima otrok jeziček pod dojko, glavo nad dojko in čelo rahlo odmaknjeno. Če otrok sesa več 
kot 5 minut, ne dodajamo mleka. Če sesa manj, dodamo polovico običajne količine obroka, če 
ne sesa, pa ves obrok. 
Čeprav ţe nedonošenčki z 28 tedni gestacijske starosti poliţejo izbrizgano materino mleko z 
dojke, pa nedonošenčki pod 32. tedni gestacijske starosti slabotno sesajo in slabo usklajujejo 
sesanje s poţiranjem ter dihanjem, hitro se utrudijo in imajo niţji tonus.  
 
Zato je pomembno poznavanje njihovih  vzorcev sesanja, ki so zelo različni: 

 
Nezrelo sesanje: 3-5-krat, enako dolg odmor, navadno se otrok sam odstavi. 

 
Prehodno  sesanje:  6-10-krat,  enako  dolg  odmor,  včasih  spusti  dojko,  apneja  po 
daljšem sesanju. 

 
Zrelo sesanje: 10-30-krat, kratki odmori, sesanju sledi poţiranje. 

 
Neorganizirano sesanje: nima ritma. 

 
Nefunkcionalno sesanje: prisotni so nenavadni gibi jezika in čeljusti. 

 
Nenutritivno sesanje, pri katerem otrok ne poţira, ima določene prednosti: otrok vadi 
sesanje, ţelodček se laţje prazni. Začne se ţe pri 18. tednu gestacijske starosti: boljša 
kot duda materina izpraznjena dojka. 
 
Koţni stik  
 
Koţni stik med materjo in nedonošenčkom lahko pospeši začetek otrokovega hranjenja.  
Metodo  so  leta  1979  uvedli  kolumbijski  pediatri  in  jo  poimenovali  kengurujčkanje  (angl. 
kangaroo  mother  care).  Kengurujčkanje  je  podaljšan  koţni  stik  matere  z  otrokom. 
Nedonošenček je oblečen le v plenico in poloţen med materini dojki. 
 
Pri tej metodi so opazili stabilnejše dihanje in temperaturo, pravilnejše delovanje srca, manj 
joka, več mirne čuječnosti in globokega spanca. Kengurujčkani nedonošenčki so tudi prej 

85 
 
dojeni, hitreje se redijo in zapustijo  porodnišnice. Poleg ustreznega hranjenja, ki zagotovi 
krvni sladkor nad 2,5 mmol/L, potrebuje  nedonošenček tudi temperaturno stabilno okolje in 
koţni stik z materjo. Tesen stik z materjo in sorodniki dobrohotno vpliva ne samo na soţitje, 
ampak tudi na zorenje, rast in razvoj otroka. Staršem je treba čimvečkrat omogočiti čustven in 
koţni stik ter negovanje otroka. 
 
Laktacijo spodbujamo tako, da začne mati izbrizgavati ali črpati mleko ţe nekaj ur po porodu 
(najmanj 8-krat na dan), dokler ne doseţe količine 800-1000 ml/dnevno. Z neţno masaţo dojk 
si  pomaga  izbrizgati  tudi  zadnje  mleko.  Za  spodbujanje  laktacije  je  najboljši  koţni  stik  z 
otrokom.  
 
Nedonošenčka navajamo na materino mleko tako, da ga uporabljamo tudi za nego njegovih 
ustnic.  
 
Pri pristavljanju potrebuje nedonošenček dodatno oporo glave in trupa. Mati prime z eno roko 
otrokovo  glavo  ali  uporabi  prijem,  ko  podpira  še  čeljusti  (prijem  plesalčeve  roke).  Če  je 
otrok samo dojen, potrebuje kratke, pogoste podoje. 
 
Hranjenje v bolusu lahko povzroči abdominalno distenzijo in motnje acidobaznega ravnovesja 
pri  nedonošenčkih  z  majhno  prostornino  ţelodca  in  dihalno  stisko,  zato  se  kot  altrnativa 
priporoča kontinuirano hranjenje, ki ga otrok bolje prenaša. Boljše pridobivanje teţe omogoča 
nazogastrično hranjenje. Pri nazojejunalnem hranjenju je niţja stopnja absorbcije maščob.  
  
Hipoglikemija 
 
Hipoglikemijo  opredeljujejo  padajoče  vrednosti  krvnega  sladkorja.  Za  novorojenčke  je 
hipoglikemija opredeljena s krvno koncentracijo glukoze pod 1,8 mmol/L.  
 
Novorojenček  ima  povečane  potrebe  po  glukozi  zaradi  sorazmerno  večjih  moţganov, 
nedonošenček pa še večje ob manjši rezervi glikogena. 
 
Hipoglikemija  nastopi  običajno  1  do  2  uri  po  rojstvu,  preden  se  začne  presnova  maščob. 
Posebno ogroţeni so novorojenčki z omejenimi zalogami glikogena. To so novorojenčki, pred 
38.  tednom  nosečnosti  in  zahirančki.  Ogroţeni  so  tudi  otroci  mater  s  sladkorno  boleznijo 
(zaradi  hiperinzulinemije). Dojen novorojenček ima  povišano koncentracijo ketonskih  teles 
in ostalih nadomestnih goriv, dokler se ne vzpostavi učinkovito dojenje. 
 
Pri donošenem zdravem novorojenčku je tveganje za hipoglikemijo povečano zaradi materine 
sladkorne  bolezni,  anatomske  ali  fiziološke  nepravilnosti  laktogeneze,  povišanega  krvnega 
pritiska, prejemanja sladkornih raztopin v času poroda. Tveganje za hipoglikemijo povečajo 
tudi  prenošenost,  nekatere  prirojene  napake  (zaradi  teţavnega  dojenja),  pozen  začetek 
hranjenja, hladno okolje, ločitev od matere, neuslišan otrokov jok. 
 

86 
 
Tveganje za hipoglikemijo zmanjšamo z zgodnjim dojenjem (v prvi uri po rojstvu), koţnim 
stikom med materjo in otrokom. Novorojenčku ne dopustimo, da joka, ker pri tem zmanjšuje 
zaloge  glikogena.  Začnemo  z  zgodnjim  in  pogostim    hranjenjem,  izogibamo  se  dajanju 
sladkane  tekočine.  Če  je  dojenje  nezadostno,  začnemo  z  dodajanjem  materinega  ali 
nadomestnimi vrstami mleka. Mati  si  lahko iztisne mlezivo  na ţlico in  po njej hrani  otroka. 
Beljakovine in maščoba v mlezivu so vir glukoneogeneze, pospešijo ketogenezo, pospeši se 
gibanje črevesja in omogoča boljšo absorbcijo prehrambenih snovi. 
 
Porodne poškodbe, nevrološka okvara, prirojene napake  
 
Za novorojenčke s problemi zaradi porodnih poškodb, prirojenih napak in nevrološke okvare 
pomeni dojenje prednost
. 
Nekateri od njih ne morejo biti dojeni, vendar je ugodno, če čim dalj 
časa prejemajo materino mleko. Nekateri novorojenčki pa prav z neučinkovitim hranjenjem in 
dojenjem usmerijo pozornost  na svoj problem. Njihove matere so lahko čustveno prizadete: 
prestrašene,  zaskrbljene,  utrujene,  jezne  ali  ţalostne.  Ne  smemo  pozabiti  na  njihovo  dobro 
počutje. 
 
Poškodba obraznega ţivca  
Oteţuje pristavljanje in sesanje, ker je otrokov ustni kot povešen.  
 
Moţganske krvavitve 
Na zunaj niso vidne. Novorojenček je lahko zaspan, neješč, ima niţji  tonus. 
 
Zlomljena ključnica 
Novorojenček,  ki  leţi  na  prizadeti  roki,  zavrača  dojenje.  Pristavimo  ga  vedno  v  enakem 
poloţaju z zdravo roko spodaj. Uporabljamo tudi protibolečinsko terapijo. 
 
Nevrološke okvare 
Nevrološko  okvarjeni  otroci  imajo  teţave  z  iskalnim,  sesalnim  in  poţiralnim  refleksom.  Če 
pijejo  po  steklenički,  je  neskladnost  v  delovanju  teh  refleksov  še  večja.  Mišična  napetost 
ustnih in ţrelnih mišic je lahko zmanjšana in niso sposobni ustvariti negativnega tlaka v ustni 
votlini,  bradavica  jim  hitro  pade  iz  ust,  jezik  je  ovira.  Neusklajeno  sesajo,  opazimo  tudi 
neusklajene gibe glave in vratu. 
 
Perinatalna asfiksija 
Zaradi zapletov pri porodu se rodijo otroci z nizko oceno po Apgarjevi. Običajno se dva do tri 
dni niso sposobni zadovoljivo hraniti. Mlezivo je zelo pomembna hrana zanje, saj blagodejno 
vpliva na prizadeta prebavila. Mati naj si izčrpava mlezivo in otrok naj ga dobi, kakor hitro je 
lahko hranjen. Otrok ima moten sesalni refleks in nič bolje ne pije po steklenički. Lahko ima 
izraţeno  povišano  napetost  mišičja.  Takrat  ga  pristavimo  v  skrčeni  legi.  Priporočljiva  je 
stimulacija  jezika  in  ustnic  kot  priprava  na  dojenje.  S  prijemom  plesalčeve  roke  jim 
pomagamo zadrţati spodnjo čeljust (s palcem in kazalcem podpiramo čeljust, z ostalimi tremi 
prsti pa dojko). 
 

87 
 
Prirojene napake 
 
Razcepljena ustnica in/ali nebo 
Dojenje  le  redko  uspe,  ker  so  motene  vse  funkcije,  ki  omogočajo  hranjenje  skozi  usta. 
Novorojenček  ne  more  ustvariti  v  ustih  podpritiska,  ne  more  »zatesniti«  bradavičnega 
kolobarja.  Otrokova  ustna  motorika  je  pičla.  Dojenje  spodbuja  razvoj  otrokove  ustnega  in 
obraznega  mišičja,  izboljšuje  prisesanje  na  bradavični  kolobar,  zmanjšuje  vnetja  srednjega 
ušesa in omogoča nenutritivno sesanje.  
Mati naj izbrizgava mleko, da ga bo otrok zauţil na najprikladnejši način. Najbolje je, da je 
otrok  hranjen  z  izbrizganim  materinim  mlekom  ali  mlečno  formulo  s  Habermanovim-
feederjem. Tudi po operativni popravi se dojenje vedno ne vzpostavi. 
 
Razcep trdega neba  
Otrok ne more ustvariti v ustni votlini podpritiska, zato poţira zrak. Protetični pripomočki, ki 
zaprejo  razcep,  omogočijo  ustvarjanje  podpritiska  in  včasih  dojenje.  Večinoma  so  ti 
novorojenčki  hranjeni  po  daljšem  cuclju  v  pokončnem  poloţaju,  da  preprečimo  pritekanje 
mleka skozi nos (nazalna regurgitacija). 
 
Razcep ustnice 
Dojenje velikokrat uspe. Pri dojenju je uporaben C-prijem, da lahko mati z dojkinim tkivom 
zapre razcep in omogoči ustvarjanje podpritiska v otrokovih ustih. 
 
Gastoezofagealni refluks ali polivanje 
Je lahko komaj nakazano (ne potrebuje ukrepanja), ali izrazito, ko otrok izgublja teţo. Otrok 
je ob bljuvanju po obroku tudi na dojki nemiren, pri pitju se lahko duši in kašlja, vdihne 
mleko, odklanja hranjenje. Otrok naj bo dojen v pokončni legi, pogosteje in na eni dojki.  
 
Zoţitev piloričnega prehoda (pilorostenoza) 
Pokaţe  se  kot  izrazito  bruhanje  (ţe  pred  drugim  tednom,  največkrat  pa  ob  šestem  tednu  po 
rojstvu).  Bolezenski  znaki  se  stopnjujejo,  otrok  kaţe  tudi  znamenja  dehidracije  in 
neravnovesja elektrolitov, izgublja teţo. Otrok je lahko dojen 6 do 8 ur po operaciji, če ni bil 
operiran  dvanajstnik,  sicer  pa  po  nekaj  dneh.  Mati  naj  vzdrţuje  laktacijo.  Dojenje  začne 
postopno, z majhnimi obroki. 
Prirojene srčne hibe 
Lahko so blage z nič ali malo bolezenskimi znaki ali hude s cianozo, pospešenim dihanjem in 
slabo  preskrbo  s  kisikom.  Srčno  obolenje  ni  medicinska  indikacija  za  prekinitev  dojenja. 
Dojenje povzroča otroku manjši napor, izboljša pa preskrbo s kisikom. Če otrok ne more biti 
dojen in potrebuje operacijo, naj mati vzdrţuje laktacijo za čas po operaciji. 
 
Trisomija 21. kromosoma (Downov sindrom) 
Nastane  zaradi  nadštevilnega  kromosoma  na  21.  paru  kromosomov.  Otroci  imajo  ohlapen 
jezik, ki se zdi prevelik za usta, vse mišice so manj napete, pogosto imajo srčno napako, ki 

88 
 
zahteva operacijo, napako v razvoju prebavil, zlatenico, podvrţeni so okuţbi in imajo slaboten 
sesalni refleks. Bolje se razvijajo ob koţnem stiku in če se z njimi ukvarjamo.  
 
Glede  na  prizadetost  jim  mati  lahko  nudi  iztisnjeno  mlezivo,  koţni  stik  s  kratkotrajnimi 
podoji. Priporočljiva je stimulacija jezika in ustnic kot priprava na dojenje. Pristavljamo jih v 
skoraj vodoravni legi, s prijemom plesalčeve roke jim pomagamo zadrţati spodnjo čeljust. Za 
primerno napredovanje otrok lahko potrebuje dodajanje zadnjega mleka. 
 
Dvojčki, trojčki 
Nosečnost  in  porod  več  otrok  lahko  načneta  materine  fizične  in  psihične  rezerve.  Dojenje 
dvojčkov  ni  ponavljanje  dojenja  enojčka.  Zapleti  pri  porodu  vplivajo  na  začetek  dojenja  in 
dolţino  dojenja.  Dvojčka  lahko  imata  normalne,  a  različne  sposobnosti  sesanja,  načine 
hranjenja,  kar  mati  lahko  dojame  kot  teţavo.  Pri  zdravih  in  donošenih  otrocih  začnemo  z 
zgodnjim dojenjem enega otroka, nato uskladimo ritem nege in dojenja skupaj z materjo. Pri 
teţavah materi pomagamo  pri  dojenju ali pa si  začne iztiskati mleko. Če so otroci bolni ali 
nedonošeni,  prav  tako  čimprej  po  porodu  mati  začne  iztiskati  mleko  zanje,  nato  pa  začne 
dojenje  z  bolj  zdravim  otrokom.  Materino  počutje  pomembno  vpliva  na  uspešnost  dojenja. 
Utrujenost,  pomanjkanje  spanja,  bolečine,  slabo  počutje  in  stalen  občutek  preutrujenosti 
povzročajo  večjo  pojavnost  poporodnih  depresij  pri  teh  materah.  Nerealna  pričakovanja  o 
materinstvu več otrok in pomanjkanje pomoči so le še dodatna teţava. 
 
Pristavljanje dvojčkov se razlikuje od pristavljanja enojčka: 
Pristavi  lahko  oba  hkrati  (simultano  dojenje).  Prihrani  čas  in  izboljša  izločanje  mleka.  Pri 
simultanem  dojenju  si  matere  pomagajo  z  blazinami.    Uporabljajo  različne  poloţaje  otrok: 
poloţaj  ragbi  ţoge,  običajen  poloţaj,  otroci  v  obliki  črke  V,  vzporedno  lego  otrok, 
razkoračeno drţo, trebušno drţo. Otroke pristavlja individualno - drugega za drugim. Večina 
mater usklajuje simultano dojenje z individualnim in dnevno menjava dojki.  
Raje  doji  samo  enega,  kar  je  škodljivo  za  vse  udeleţene.  Najbolje  je,  da  pri  usklajevanju 
dojenja  upoštevamo  osebne  značilnosti  posameznega  otroka,  ob  tem  pa  nadziramo  z 
zapisovanjem število podojev, izločanje urina in napredovanje teţe.  
 
Mati lahko uporabi  različne oblike menjavanja dojk  za posameznega otroka:  vsak obrok na 
drugi dojki, dojki zamenja vsak dan ali doji vsakega otoka na svoji, kar zmanjša moţnost za 
nastanek soora. Mati ima večji apetit in veliko pije. Dobro je, da si ţe v porodnišnici pripravi 
kotiček za dojenje: udoben stol ali kavč, mizico s prigrizki in napitki, mobilnikom ipd.  
 
Slabo  pristavljanje  enega  otroka  lahko  vpliva  na  dojenje  nasploh.  Mati  ima  omejen  čas  za 
dojenje in si teţko iztiska mleko za otroka, ki se ne doji. Pri otrocih se lahko pojavi počasno 
pridobivanje  teţe  ali  neuspevanje.  Mati  se  lahko  počuti  neuspešno,  kar  ima  lahko  resnični 
vzrok  ali  pa  je  le  posledica  neurejenega  ritma  dojenja.  Pogosteje  se  pojavljajo  boleče 
bradavice,  zastojne  dojke,  zamašeni  mlečni  vodi  in  mastitis.  Mati  lahko  skrajša  podoje 
posameznega otroka, da bo zvečala proizvodnjo mleka in si s tem pridobila samozaupanje. 
 

89 
 
Kljub podpori zdravstvenih delavcev se matere dvojčkov in trojčkov zaradi svojih občutkov 
ali potreb otrok pogosto odločijo za delno dojenje. Otrokom dodajajo svoje ali umetno mleko. 
Prednosti delnega dojenja so: manj skrbi z napredovanjem otrok, pomoč pri hranjenju, otroci 
vseeno  dobijo  materino  mleko.  Tveganje,  ki  s  tem  nastane,  se  nanaša  na  zmanjšano 
proizvodnjo  mleka,  večjo  obolevnost  otrok,  sesalno  zmedo.  Za  vzdrţevanje  laktacije  je 
priporočljivo  dodajanje  manjših  količin  mleka,  občasno  dodajanje,  npr.  pred  spanjem, 
izogibati  se  je  treba  dodajanju  vsak  drugi  obrok,  mati  naj  še  vedno  doji  vsaj  8-  do  12-krat 
dnevno. 
 
Materam  dvojčkov  in  trojčkov  krepimo  samozaupanje,  opogumimo  jih  za  prilagodljivost 
otrokom, ob vsaki teţavi seznanimo s posledicami ukrepanja, pomagamo jim napraviti načrt 
nege in hranjenja otrok in ga sproti obnavljamo.