Veščine učiteljeve sreče

Možgani, sovraštvo in sprava (o sprejemanju drugačnih)

Zato, da se skupine sovražijo, je potrebo zatreti naravno empatično naravnanost. Če ljudje iz skupin, ki se sovražita, ne vedo, kdo je drugi, se čisto drugače odzivajo kot pozneje, ko spoznajo identiteto svojega "sovražnika".

Kategorija "naših" vključuje obsežen seznam lastnosti, ki naj bi jih imeli: poštenost, moč, inteligenco, naša zmaga pa je neizogibna, pripada nam zato, ker smo najboljši. Kategorija "oni" vsebuje hinavščino, hudobijo, nesposobnost. Zapisani so neizogibnemu propadu, ki si ga zaslužijo. Samo tako si lahko razložimo, zakaj fanatična skupina lahko vztraja do konca v prepričanju, da je zapisana zmagi, in v tem propade.

Zanimiv je eksperiment, v katerem so skupini, ki ni hotela srečanja z "drugimi", pokazali slike njihovih najdražjih in ugotovili, da je takoj potem narasla pripravljenost za stik z drugo skupino. Oživitev centrov sočutja in tople navezanosti deluje tudi tako, da se nezavedno razširi tudi na druga področja. Agresivnost in navezanost se medsebojno izključujeta, a tega spoznanja ne uporabljamo dovolj. Raziskave o predsodkih so pokazale, da jih je zelo težko odpraviti in da so prepričanja trdovratna, a da je mogoče doseči spremembo občutkov in posledično vedenja (kljub temu, da ostaja prepričanje zakoreninjeno). Kdor ima prijatelja v skupini, ki jo doživlja kot manjvredno oziroma ogrožajočo, sicer ne spremeni svojega vrednotenja skupine, toda prijateljstvo ga bo varovalo pred sovražnimi dejanji oziroma bo zaviralo prehajanje v slep, uničevalen fanatizem. Tako na primer je v bivši vzhodni Nemčiji danes veliko več medetnične nestrpnosti kot v zahodni, kjer so bile manjšine strogo ločene od večinskega prebivalstva.

Če povzamemo: bistveno je, da gojimo topla čustva v osebnem življenju in vzpodbudne socialne stike v lastni skupnosti, obenem pa je potrebno tudi osebno navezovanje na posameznike iz skupin "drugačnih". Oboje prispeva k družbi miru, medtem ko je vse, kar ostaja na ravni informacij, neučinkovito. Vedenje spreminjajo samo čustva, ta pa so dostopna samo za čustva. Besede učinkujejo na vedenje samo, če so nosilke ustreznih, nedvoumno naklonjenih čustev. Ni važno, da drugega prepričujemo z besedami, da nismo njegovi sovražniki, glavno je, da to čutimo in s tem omogočamo zrcalno komunikacijo.

V Ruandi so predvajali več mesecev radijsko nadaljevanko z vsebino, ki je spominjala na Romea in Julijo (ljubezen mladih sredi sovražnih skupin), zdaj pa imajo celo vrsto radijskih programov v tem smislu. Zasnoval jo je Ervin Staub, avtor Korenin sovraštva, preživel madžarski Jud. (Glej tudi Raoul Wallenberg ter www.heal-reconcile-rwanda.org ter Trauma Research, Education, and Training Institute, Inc., 22 Morgan Farms Drive, South Windsor, CT 06074.

You may contact us at:

Odpuščanje se mora zgoditi prej kot sprava, ker je osnova zanjo, poteka z avtonomnimi mehanizmi in ne glede na možnost sprave. Žrtev je ne more ne pospešiti ali izsiliti, spravo s skesanim krivcem lahko samo sprejme.

Verjetno bi se lahko Slovenci marsičesa glede narodne sprave naučili prav od Ruande in znanih procesov sprave v Južni Afriki.

Kaj osrečuje?

Raziskave v vseh kulturah in tudi medkulturne študije potrjujejo, da ljudje občutijo kot srečo predvsem osrečujoče odnose z drugimi: dobre prijatelje, sorodnike, partnerja, otroke, sodelavce ...Vir največjega trpljenja so slabi odnosi, najslabša sploh pa je osamljenost. Zato lahko lažje razumemo vztrajanje v zelo bolečih odnosih, če človek v stiski misli, da je njegova edina alternativa osamljenost.

Ob tem se lahko tudi vprašamo, ali se zavedamo svojega vpliva na soljudi. Očitno so vse vezi, v katerih smo drugim v oporo, važne ne le za nas, temveč tudi zanje. Svojo najpomembnejšo vlogo potemtakem izvajamo v medosebnih odnosih. To je življenjsko področje, na katerem smo zdaleč najbolj vplivni.

Vzgoja v ozaveščenost na tem področju bi lahko predvidela uvajanje bolnikov (ali vseh ...) v prepoznavanje in uravnavanje lastnega razpoloženja (wireless monitoraža). S tem bi ozavestili, kako delujemo na druge ter pospešili tako skrb za lastno dobro počutje kot prijazen vpliv na druge. Zavedanje o pomenu odnosov in o naši vlogi v njih lahko pospešimo ne le z informacijami oziroma z izobraževanjem, ampak predvsem z izkušnjami in z občutljivostjo za fiziološke in čustvene posledice tega dogajanja.

Še več: čustva ustvarjajo socialno klimo, ki ima pomemben vpliv na tudi na gospodarstvo in splošno blagostanje v državi.

Ekonomisti in družbeno blagostanje

Gardnerjevo delo o raznolikih inteligencah je pomembno prispevalo k odkritju, da je inteligenca vse prej kot enostaven pojav. Podcenjevanja te kompleksnosti se zadnje čase zavedajo tudi ekonomisti (www.neweconomics.org).

Strokovnjaki, ki so slepi za vpliv človekove socialnih potreb, se lahko krepko motijo v svojih predvidevanjih. Kot so pokazale raziskave o delu, izjemno nadarjenih ljudi ni mogoče zadrževati samo z dviganjem plač, kajti vedno bo večina raje izbrala prijazno delovno okolje. Dovolj so inteligentni, da hitro ugotovijo, v kakšnem okolju so najuspešnejši ...Država strokovnjakov ne zadrži le, če jih dobro plačuje, temveč predvsem, če s primerno kadrovsko politiko ustvarja take odnose v ustanovah, da so ljudje lahko zelo uspešni.

Prav tako zelo vplivajo na premike v gospodarstvu neoprijemljivi faktorji, kot sta zaupanje v prihodnost in prepričanje, da državi dobro gre. Načrtovalci socialne politike bi morali dobro poznati zakonitosti odnosov in zato tudi ceno vsega, kar načrtujejo, zlasti v primeru, ko se lotijo varčevanja in klestenja izdatkov v socialni politiki. Varčevanje, ki prizadene kakovost odnosov in redči stike med ljudmi, se vedno konča z nastajanjem škode in porastom izdatkov kje drugje v družbenem organizmu.

Skrb za odnose se obrestuje s splošnim porastom občutka varnosti med prebivalstvom, z nižanjem kriminala, etnične nestrpnosti, nasilja in socialne bede. O vsem tem je pisal že marsikateri mislec naše preteklosti, na primer Thorndike na začetku prejšnjega stoletja, G.H.Mead leta 1934, še veliko prej pa Konfucij, antični filozofi, verstva. V bistvu nismo odkrili nič novega, a zdaj lahko dokažemo, da je res tako: v odnosih je vsa naša prihodnost.