Veščine učiteljeve sreče

Socialni možgani

Poudariti je treba, da izraz socialni možgani ne pomeni točno določenega področja v korteksu. Nanaša se na specifična omrežja, ki so funkcionalno povezana, in ustvarjajo naše občutenje odnosov. Vpleteno pa je celo telo, saj je na primer eden najpomembnejših receptorjev dobrega počutja (serotonin) dejaven predvsem v črevesju, kjer imamo 95% vseh receptorjev zanj.

100 milijard nevronov in 100 trilijonov povezav našega živčnega sistema sestavlja najkompleksnejši sistem, ki ga poznamo, saj so vse povezave vsestranske. Gre za modularno interakcijo, ki vključuje nenehno izmenjavo informacij in energije in medsebojno uravnavanje na celostno ubranost oziroma doslednost. Ta težnja po doslednosti je na žalost lahko tudi patološka: tako na primer nevroza človeka sili, da vse vidi, čuti in razlaga, se spominja in predvideva v službi svoje motnje.

OFC uspešno gasi pretirano razvnetost amigdale in spodnjih poti, a mora imeti čas in potrebne izkušnje, da zažene svobodnejše, premišljene reakcije

Centralo strahu, jeze, obupa in spremne fiziološke viharje lahko obvladujemo, kot pravi Le Doux, zgornja pot lahko reorganizira doživljanje in vedenje, saj spomine nenehno posodabljamo in vedno spet arhiviramo rahlo predrugačene. Včasih je dovolj že samo spregovoriti o tem, kajti »ko začnemo govoriti, zgornja pot iztrga mikrofon nižji«.

Kako deluje socialna inteligenca

Kaj je socialna inteligenca? V bistvu jo sestavljata dve osnovni sposobnosti: socialna ozaveščenost ter socialna spretnost, ki ju razčlenjujem pozneje. Poenostavljeno pa lahko rečemo, da je najvišja oblika socialne inteligence spreminjanje odnosov: spreminjanje nezavednega odzivanja v zavedno ter negativnih občutkov v pozitivne. Gre za sposobnost usklajevanja s soljudmi za doseganje obojestranskih koristi ob upoštevanju okoliščin in ob predvidevanju posledic. Kaj je bilo prej, čustveno-socialna inteligenca ali kognitivna in z njo povezane verbalne sposobnosti? Danes se na podlagi vsega, kar vemo o nevrofiziologiji, lahko brez pomislekov opredelimo za prvo možnost: socialne sposobnosti so se razvile prej in so bile podlaga za kognitivne, za nastajanje jezika in mišljenja. Tudi pri sporazumevanju je bilo že pred časom ugotovljeno, da steče neverbalna, čustvena komunikacija veliko prej kot verbalna.

Socialna inteligenca je preplet zavedanja in spretnosti in prehiteva mišljenje. Sloni na našem navezovalnem nagonu, na opazovalnih sposobnostih in na izkušnjah. Zanjo pa smo lahko bolj ali manj nadarjeni, a ne moremo reči, da jo podedujmo. Oglejmo si najprej osnovne sestavine socialne ozaveščenosti:

1. 
   Primarna empatija
   
2. 
   Ubranost
   
3. 
   Empatična pozornost
   
4. 
   Socialno znanje ali izkušenost (poznavanje družbenih norm in situacij)
   

Primarna empatija

Ta vrsta empatije deluje kot medosebna občutljivost za mentalna stanja drugega in predvsem za branje pogleda. Z metodo PONS (profile of noverbal sensitivity) lahko to sposobnost merimo. Test obsega 36 slik in ga je izdelal Simon Baron-Cohen predvsem za preučevanje avtizma. Primarna empatija je potrebna kot začetni korak, a sama še ne zadošča za uspešno sporazumevanje. Ekmanov enourni trening ( Micro Expression Training Tool) omogoča, da prepoznavamo tudi najhitrejša čustva, ki samo šinejo skozi oči.Spodnja pot se namreč lahko nauči ujeti petnajstino sekunde in posredovati občutek zgornji poti (zavesti). Uspešno ga uporabljajo za poklice, ki se ukvarjajo predvsem s komunikacijo.

Ubranost

Gre za sposobnost aktivnega poslušanja in naravnavanja na drugega. Sproti znamo prilagajati svoje odzivanje glede na njegove reakcije, na primer v dialogu. Drugi ima občutek, da je občuten, slišan. V nasprotnem primeru pa oseba izpeljuje svoje miselne procese ne glede na to, kar doživlja drugi. Naravnati se je treba (podobno kot pri radiu) na »postajo« drugega. S tem dojamemo ne le besede, temveč tudi čustveno vsebino sporočila. Neubranost je na primer to, da sicer razumemo, da je drugi jezen, a da nas lastna jeza tako zasvoji, da lahko sledimo samo svojemu razburjenju.

Empatična pozornost

Ta pozornost se razvija na primarni empatiji, a poteka v višjih procesih, po zgornji poti. Tako na primer dojamemo ne le, da je komu nerodno, temveč smo sposobni tudi oblikovati hipotezo o razlogih za nelagodje drugega in s pomočjo izkušenj izdelati ustrezen odziv.

Socialno znanje ali izkušenost

Ta sposobnost nam pomaga, da se znamo obnašati v različnih socialnih okoliščinah in okoljih. Ko je treba najti prijatelje v novem mestu, se vključiti na novem delovnem mestu, izpeljati družabno srečanje ... Gre za poznavanje socialnega življenja in obenem za visoko prilagodljivost, povezano z občutkom za potrebe drugih v različnih okoliščinah. Očitno je, da se moramo tega naučiti, saj to znanje ne more biti vrojeno.

Socialna spretnost pa so nadgradnja in delno tudi posledica zgoraj omenjenih sestavin socialne ozaveščenosti in nam omogoča, da se uspešno vključujemo tudi v javno življenje.

Sinhronija

Sinhronija pomeni, da ujamemo korak z dogajanjem v drugem, da znamo svoje odzivanje upočasniti ali pospešiti, da znamo deliti razgovorni prostor in sodelovati v določanju premorov, umolkniti ali spregovoriti, ko je primerno, posegati v dialog umestno, zbrano in občuteno. Z vajo lahko zelo napredujemo.

Nastop

To je sposobnost, s katero pritegnemo druge, vplivamo na njihova čustva. Lahko gre za igralski nastop, za odlično retoriko, za osebni šarm. Vse to lahko pomaga, a samo ne zadošča za dobre odnose z ljudmi, če sloni na nezanimanju za dobro drugih.

Nudenje pomoči, aktivna prijaznost

V tem primeru gre za dejavno pomoč, za delovanje, ne le za sočustvovanje ali dobro besedo, zato se aktivirajo tudi motorični centri. Pospešuje medsebojno pomoč in se pojavlja že pri otroku. Povezuje se tudi z inteligenco in ustvarjalnostjo, saj gre za bistroumne oblike iskanja rešitve. Antisocialne težnje se izražajo tudi s popolnim pomanjkanjem tovrstnega odzivanja.